Človeka je treba »videti« in obravnavati celostno

Pod celostno obravnavo bolnika razumemo ne samo čim boljše ureditve krvnega sladkorja in skrbnega presejanja na morebitne kronične zaplete, povezane s sladkorno boleznijo, ampak usmeriti pozornost tudi na ravni krvnih maščob, urejenost krvnega tlaka, druge bolezni, ki lahko otežujejo zdravljenje sladkorne bolezni … Pomemben del oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo je zdravstvena vzgoja za samooskrbo bolezni, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, ustrezni prehrani in o zadostni telesni aktivnosti. Izobraževanje je treba občasno ponoviti, kajti kot vsi drugi tudi sladkorni bolniki pozabljajo in pomembna pravila o vodenju svoje bolezni »izgubijo« v vsakdanjem tempu življenja.

»Raziskave kažejo, da dober nadzor nad sladkorno boleznijo zmanjšuje tveganje za nastanek kroničnih zapletov sladkorne bolezni, kot so: diabetična okvara oči, ledvic, živcev pa tudi srca in možganov. Z dobrim nadzorom nad vrednostmi glukoze v krvi lahko pozne posledice sladkorne bolezni v veliki meri preprečimo oziroma odložimo. Dejansko je bolje govoriti o statističnem tveganju. Z učinkovitim zdravljenjem izrazito zmanjšamo verjetnost nastanka kroničnih zapletov, prav tako zmanjšamo verjetnost njihovega napredovanja, če so se zapleti že pojavili. Kljub velikemu napredku medicine dandanes ne znamo napovedati, kdo bo določen kronični zaplet sladkorne bolezni razvil in kdo ne. Vemo le, da je v igri veliko dejavnikov – od same sladkorne bolezni prek vpliva okolja do genetske predispozicije,« je prepričan sogovornik Matej Završnik.

Srčno-žilni zapleti – od infarkta do slepote in/ali amputacije nog

»Diabetes povzroča srčno-žilne zaplete: angino pektoris, infarkt, nenadno srčno smrt, možgansko kap ter kombinacijo okvar velikega in malega žilja, ki se najpogosteje kaže v sindromu diabetičnega stopala. Kot seštevek več dejavnikov okvare velikih transportnih arterij nog, okvarjenega občutka zaradi poškodbe živcev, zmanjšanega znojenja, spremenjene napetosti nekaterih mišičnih skupin na nogi in posledično spremenjene statike in povečanih točk pritiska se pri najpogostejši obliki nevropatičnega diabetičnega stopala razvije razjeda, običajno na spodnji strani stopala. Ker takšna razjeda zaradi okvare živcev ne boli, diabetiki nemoteno hodijo. Nekateri imajo razjedo tudi precej dolgo, opozori izkušen diabetolog in nadaljuje: »Če se priključita še majhna poškodba in vnetje, ki ga lahko povzroči žulj v novih čevljih, in se to hitro širi, ga bo telo diabetika le stežka omejilo, zato pride do gangrene in posledične amputacije. Potem je tu diabetična retinopatija, ki lahko diabetiku povzroči slepoto, pa okvara ledvic in posledična ledvična odpoved …«

Zdravilo nove generacije

Mineva poltretje leto po objavi rezultatov prebojne raziskave EMPA-REG OUTCOME, delane na zdravilu empagliflozin. Danes že vemo, da ima zdravilo, zaviralec SLGT 2 empaglifozin, poleg zaščitnega učinka na srce in ožilje tudi dobrodejen vpliv na ledvice. Rezultati raziskave, ki je leta 2015 prinesla prebojna spoznanja na področju zdravljenja sladkorne bolezni, so presegli vsa pričakovanja stroke. Zdravilo je namreč pokazalo zmanjšanje tveganja celokupne in srčno-žilno umrljivosti ter predvsem izrazito zmanjšanje potrebe po bolnišničnem zdravljenju srčnega popuščanja pri sladkornih bolnikih. Prednost zdravila v pogledu zdravljenja sladkorne bolezni je, da se lahko kombinira z vsemi obstoječimi oblikami terapije in ne »izčrpava« celice otočkov trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, je opozoril diabetolog Završnik.

Pomoč pri sodobnem pristopu v obravnavi bolnika

Strokovnjak opozori tudi na dejstvo, da ob zniževanju krvnega sladkorja vse bolj spoznavajo tudi druge prednosti, ki jih ponuja zdravilo empagliflozin. »Glede na mednarodne smernice ga lahko predpiše tudi kardiolog, če se izkaže za potrebno in če so izpolnjeni pogoji za to. Empagliflozin so v svoje smernice kardiologi že vključili med prvimi. Zelo zanimiv je tudi nefrologom zaradi zaščite ledvične funkcije in ugodnega vpliva na diabetično bolezen ledvic. To zdravimo z dobro ureditvijo krvnega sladkorja in ureditvijo krvnega tlaka. Za zniževanje krvnega tlaka uporabljamo zdravila, ki prav tako nudijo dodatno zaščito za ledvice.«

Kje sogovornik vidi mesto zdravljenja z empagliflozinom? Meni, da je največji izkoristek uporabe empagliflozina sorazmerno zgodaj v terapiji sladkorne bolezni tipa 2, predvsem zaradi zaščite celic, ki izločajo inzulin, betacelic, kot jih imenujemo. Potrebujemo še dokaz, da zgodnje uvajanje takega zdravila dodatno okrepi že do zdaj izkazane dobrobiti. Zdaj ga glede na priporočila zavarovalnice uporabljamo v večtirni terapiji v obliki tablet. To pomeni v poznejšem obdobju poteka zdravljenja sladkorne bolezni. 

Mesto zdravila je v zgodnji obravnavi sladkornega bolnika

O dobrodejnem učinku zdravila empagliflozin, ki se s časom samo še potrjuje, je govoril tudi nefrolog Andrej Drozg, dr. med., predstojnik Oddelka za bolezni ledvic in dializo v Splošni bolnišnici Celje. »Velik pomen imajo nova zdravila iz skupine zaviralcev SGLT 2, predvsem v zgodnjih stopnjah sladkorne bolezni, ko še ni strukturnih okvar na ledvicah, torej v preprečevanju diabetične ledvične bolezni. Pri napredovalih stopnjah diabetične ledvične bolezni so ta zdravila žal manj učinkovita ali celo neučinkovita, saj ni več oprijemališč, na katerih bi ta delovala. Učinki zaviralcev SGLT 2 so številni, neposredni in posredni. Neposredni učinek je povečano izločanje glukoze in natrija s sečem. Prek zapletenega in finega mehanizma spremembe v izločanju glukoze in natrija povzročijo zmanjšanje tlaka v ledvičnih telescih (glomerulih) pa tudi zmanjšanje nastajanja določenih škodljivih molekul, ki povzročajo prekomerno krčenje žil, zaradi česar je posledično manj strukturnih okvar na ledvičnem tkivu. Posredni učinki so posledica boljše urejenosti sladkorne bolezni (nižje vrednosti glukoze v krvi), znižanja krvnega tlaka in togosti žilja zaradi povečanega izločanja natrija (soli), zmanjšanje telesne teže, izboljšanje celotne presnove na splošno (znižanje sečne kisline v krvi, negativna kalorična bilanca).

Za nadzor maščob v krvi potrebujemo tudi druga zdravila

»Ker srčno-žilni zapleti bolnike s sladkorno boleznijo najbolj ogrožajo, saj več kot 80 odstotkov diabetikov umre zaradi posledic srčno-žilnega dogodka, je specialist začuden, zakaj se diabetiki v zadnjem času tako upirajo terapiji za znižanje maščob v krvi. »Dejstvo je, da je pri bolniku s sladkorno boleznijo stalno prisotno prikrito ali subklinično kronično vnetje in v takem stanju je notranja obloga žil močno »na udaru«. Številni dejavniki okvarjajo endotelijske celice (celice notranje obloge žil) in med njimi je povišan holesterol zelo pomemben dejavnik. Takšna kronična okvara endotelnih celic vodi v aterosklerotične spremembe žil. Ker je škodljivih dejavnikov pri sladkornem bolniku cela kopica, si lahko predstavljamo, da gre za zelo pospešen razvoj ateroskleroze. Mogoče bi jo, nekako v šali, lahko imenovali »turboateroskleroza«. Zaradi tega so priporočene ravni krvnih maščob pri sladkornih bolnikih bistveno nižje kot pri zdravi populaciji. Dejansko vsak diabetik potrebuje terapijo za zniževanje maščob v krvi.

Zdravstveni timi se trudimo, da do teh poznih posledic ne bi prišlo oziroma da bi jih odložili. Vse napore usmerjamo v preventivo, kajti smisel zdravljenja sladkorne bolezni je v preprečevanju zapletov. Ko so zapleti razviti, jih kljub sodobni medicini ni mogoče odpraviti ali pozdraviti. Dobro je, da se bolnik zaveda, zakaj hodi na različne zdravniške preglede, zakaj je sprememba življenjskega sloga tako zelo pomembna; treba je doumeti, da je to največ, kar lahko stori sam, da si prihrani ali odloži hude zaplete in prezgodnjo smrt.

Foto: Bigstock