Avtor: R. M. Z.
Zakonska omejitev najvišje dovoljene vsebnosti trans-maščobnih kislin (TMK) v živilih bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji, so ob pomembni zmagi na področju preventive in srčno-žilnih bolezni sporočili iz UKC Ljubljana. Pravilnika o največji dovoljeni vsebnosti TMK v živilih bo stopil v veljavo aprila 2019.
»Gre za pomemben korak pri zaščiti zdravja, zlasti nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok ter vseh skupin prebivalstva. Veseli smo, da nam je po več kot 20. letih opozarjanja na škodljivost trans-maščob uspelo zakonodajno zaščititi slovensko prebivalstvo in priti ob bok Danski, Švici in Avstriji ter prehiteti zakonodajo EU. Zakonska omejitev najvišje dovoljene vsebnosti trans-maščobnih kislin (TMK) v živilih bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila ter za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji,« je poudarila ena izmed glavnih pobudnic, prof. dr. Nataša Fidler Mis.
| Strokovnjaki Pediatrične klinike, natančneje KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, zlasti prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž., znanstvena svetnica in doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž., so skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Inštitutom za nutricionistiko in njeno raziskovalno skupino za prehrano in javno zdravje, ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, dosegli pomembno zmago na področju preventive in srčno-žilnih bolezni. |
Dodala je še: »Na izredno neugoden vpliv trans-maščob na zdravje nismo opozarjali le nutricionisti in dietetiki, pač pa tudi zdravniki kardiologi in drugih internističnih strok iz UKC Ljubljana na različnih strokovnih srečanjih.«
TMK so vrsta nenasičenih maščobnih kislin, ki imajo vsaj eno nekonjugirano dvojno vez ogljik-ogljik, prekinjeno z vsaj eno metilno skupino, v trans konfiguraciji. Poznamo tri vire teh zdravju škodljivih maščob, in sicer:
1. industrijsko proizvedene TMK, ki nastanejo pri delni hidrogenaciji nenasičenih olj in maščob (delno hidrogenirane maščobe),
2. TMK nastale pri toplotni obdelavi živil (cvrenje, praženje na olju ali masti),
3. naravno nastale TMK v vampu prežvekovalcev (v mlečnih in mesnih izdelkih – maslo, loj, goveje, ovčje in kozje meso).
Dokazi o neugodnem vplivu TMK na zdravje izvirajo že iz leta 1975, ko je znanstvenik Thomas ugotovil, da je stopnja umrljivosti žensk v Veliki Britaniji povezana z zaužito količino TMK, ne glede na geografske in socialne razlike.
Leta 1994 sta ameriška znanstvenika Willett in Ascherio potrdila, da so TMK dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Izračunala sta, da v ZDA na leto umre približno 30.000 oseb zaradi uživanja delno hidrogeniranih maščob. Ostali neugodni učinki TMK so povečanje koncentracije trigliceridov in Lpa v plazmi, povečano vnetje notranje površine arterijske stene in večje tveganje za aritmijo.
TMK so še posebej škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja ter v prvem letu življenja otroka. Škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. V Evropi so zakonsko omejili TMK v živilih pred desetletjem na Danskem, nato v Avstriji, Švici, na Madžarskem, Islandiji in na Norveškem. V ZDA so se za prepoved dodajanja delno hidrogeniranih maščob v živila odločili leta 2005, do kakšnega podobnega ukrepa v EU pa doslej še ni prišlo.
V Sloveniji so strokovnjaki vrsto let opozarjali na neugodne učinke TMK, vendar so pomanjkljivi podatki o prisotnosti trans maščob v živilih omejevali argumentirano in z dokazi podkrepljeno podporo sprejemu strožjih ukrepov, kot veljajo na ravni Evropske komisije. V zadnjem obdobju se je močno povečalo znanje o razpoložljivosti trans maščob v živilih.
Prof. Steen Stender (Univerzitetna klinična bolnica Copenhagen, Danska) je poročal o trikratnem povečanju razpoložljivosti trans maščob v piškotih. V Sloveniji smo leta 2016 začeli izvajati nacionalni raziskovalni projekt »Trans maščobe v živilih«, v katerem so že analizirali številne vzorce živil. Rezultati so potrdili pogosto uporabo trans maščob in potrebo po ureditvi tega področja s predpisi. Na osnovi razpoložljivih dokazov, ki so pokazali, da je v Sloveniji prisotnost industrijskih trans maščob v živilih še bolj razširjena kot je predvideno, smo se zavzeli, da bi sprejeli ustrezne nacionalne predpise, ki bodo v največji možni meri omejili uporabo industrijskih trans maščob v živilih. Hkrati smo podprli aktivno vlogo Slovenije pri reševanju tega vprašanja na ravni celotne Evropske komisije, pri čemer bi moral biti cilj popolna prepoved uporabe delno hidrogeniranih maščob v prehrani.
Kljub sprejetju »Pravilnika o največji dovoljeni vsebnosti TMK v živilih« (Uradni list Republike Slovenije, št. 18/20.03.2018) do omejitve uporabe TMK v živilih, ki bo nastopila šele po 12. mesecih, aprila 2019, strokovnjaki svetujejo potrošnikom, še posebej pa nosečim in doječim materam, dojenčkom, otrokom, mladostnikom, bolnikom z rakom ter bolnikom z boleznimi srca in ožilja, da se pri izboru predpakiranih živil povsem izogibajo živilom, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane maščobe. Čim bolj naj tudi omejijo uživanje ocvrtih jedi. Kot dodatni preventivni ukrep priporočamo še, da omejijo uživanje pred-pripravljenih živil, še posebej takšnih, za katere ne morejo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic. Tudi v gostinskih obratih potrošniki lahko povprašajo, ali pri pripravi živil uporabljajo delno hidrogenirane rastlinske maščobe in na ta način spodbujate restavracije, da bodo prenehale uporabljati takšne maščobe.
Foto: Bigstock
