Fotosenzitivnost – preobčutljivost na svetlobo

Avtor: Polona Šifrer, mag. farm.

Mnenja o pomenu sončne svetlobe so deljena. Vsekakor pa je nastanek življenja na Zemlji neposredno povezan z vplivom sončne svetlobe, zato ni presenetljivo, da ima ta številne vplive tudi na človeka. 

Znano je, da sončna svetloba stimulira tvorbo vitamina D in povzroči občutek dobrega počutja – ugodja, manj znano pa je, da pomaga nadzorovati nekaj kroničnih kožnih bolezni (kot npr. luskavica, ekcem, akne), da se zadnjih nekaj let uporablja tudi za zdravljenje zlatenice pri novorojenčkih.

V zadnjem času je bilo veliko napisanega o poškodbah kože zaradi pretirane izpostavljenosti sončni svetlobi. Ta ne povzroča le bolečih opeklin, ampak tudi gubanje in druge spremembe, povezane s staranjem kože, predrakave kožne spremembe, kožnega raka pa tudi alergijske reakcije in poslabšanje stanja pri nekaterih kožnih boleznih (npr. aktinične keratoze, rozacea, lupus, vitiligo, akutna vnetja kože). 

Fotosenzitivnost 

Fotosenzitivnost je povečana občutljivost ali nenormalen odziv kože na sončno ali umetno svetlobo (običajno na UVA-sevanje daljše valovne dolžine in UVB-sevanje krajše valovne dolžine). Lahko je idiopatska (vzroka ne poznamo, verjetno gre za pretiran imunski odziv) ali pa je posledica nekaterih bolezni (kot npr. sistemski lupus, pelagra, pigmentna kserodermija, rozacea, vitiligo in nekatere druge redke bolezni) oziroma posledica izpostavljenosti nekaterim kemičnim substancam, kot so: zdravila, dišave, nekatera eterična olja. V tem primeru govorimo o kemijski fotosenzitivnosti. 

Kemijska fotosenzitivnost 

Znano je, da več kot 100 različnih substanc, ki jih zaužijemo ali nanesemo na kožo, lahko povzroči kožne reakcije, potem ko smo kožo izpostavili soncu. Kako pogosto se pojavijo, ni znano, poročajo pa, da se pojavijo redko, pri dovzetnih posameznikih, ki ob sočasni uporabi substanc in izpostavljanju sončni svetlobi razvijejo kožne reakcije.   

Teoretično lahko vsako zdravilo povzroči fotosenzitivno reakcijo, izpostavili pa bomo tista, ki jo povzročajo pogosteje: antibiotiki (predvsem kinoloni, sulfonamidi, tetraciklini in trimetoprim), antidepresivi (zlasti triciklični), antidiabetiki (sulfonilsečnine), antiepileptiki, antihipertenzivi (nifedipin, diltiazem, enalapril, ramipril, amiodaron), antihistaminiki, antimalariki, antipsihotiki, anksiolitiki, citostatiki, diuretiki, estrogeni, gestageni, kemoterapevtiki, nesteroidna protivnetna zdravila (naproksen in diklofenac), psoraleni, zdravila za sistemsko zdravljenje aken (izotrenitoin). 

Pozornost ne bo odveč tudi pri uživanju nekaterih živilih, kot so: zelena, koper, koromač, fige, peteršilj, korenje, ki prav tako vsebujejo tako imenovane fotosenzibilizatorje (snovi, ki skupaj s sončno svetlobo lahko izzovejo kožne reakcije). 

Previdni moramo biti ob nanosu parfumov in eteričnih olj, kot so: bergamotka, grenka pomaranča, sivka, citronka, mošus in sandalovina, posebej previdni pa ob nanosu sredstev za nego kože, ki vsebujejo alfahidroksi kisline, glikolne kisline, betahidroksi kisline in tretinoin. Vse te sestavine odstranjujejo vrhnjico, ki zagotavlja zaščito pred ultravijoličnim sevanjem. 

Pri zdravilih za lokalno uporabo, ki vsebujejo benzil peroksid, se ne gre izpostavljati soncu. Zelo pazljivi moramo biti tudi ob uporabi protibolečinskega gela, ki vsebuje ketoprofen. 

Fotosenzitivne reakcije, ki jih povzroča sončna svetloba, v glavnem delimo na fototoksične in fotoalergijske. 

Za oboje je značilno, da se pojavijo na koži, ki je izpostavljena soncu, posebno na predelih, ki niso zaščiteni z obleko, kot so: obraz, dekolte, hrbtna stran rok in podlahti. Koža, do katere sonce težje, pride, kot so: lasišče, uhlji, pod brado in zgornje veke, je navadno nespremenjena. Fotosenzitivnost se lahko kaže tudi kot reakcija planus lichenoides, psevdoporfirija in subkutani kožni eritematozni lupus. 

Fototoksičnost 

Fototoksični dermatitis je najpogostejša kožna reakcija in se kaže tako, da koža, izpostavljena soncu, po nekaj minutah ali urah postane izrazito rdeča in otečena, včasih se pojavijo tudi mehurji. Meja med prizadetimi in neprizadetimi predeli (zaščitenimi pred soncem) je zelo ostra. Poškodba je podobna sončni opeklini in jo poleg bolečine spremlja še značilen pekoč in zbadajoč občutek. Pozneje so prizadeti predeli kože lahko močneje obarvani (hiperpigmentirani). 

Fototoksičnost je verjetno posledica fotokemijske reakcije, ko se določena molekula pod vplivom UV-žarkov vzburi tako, da preide v visokoenergetsko stanje in postane zelo reaktivna. Takšna molekula lahko tvori kemijske vezi z bazami DNA in tako povzroči uničenje celice. Po drugi strani pa fotoaktivacija lahko sproži nastajanje reaktivnih kisikovih spojin, prostih radikalov in vnetnih mediatorjev, ki prav tako poškodujejo tkivo. Fototoksična reakcija je neodvisna od imunskega sistema in se lahko pojavi pri vsakem človeku. 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj