Hipoglikemija še vedno neznanka?

Hipoglikemija še vedno neznanka?

8.8.2018, 15:04 Karin Kanc dr. med. Sladkorna bolezen

Verjeli ali ne – strokovnjaki in ljudje s sladkorno boleznijo se še vedno ukvarjamo s tem, zakaj, kako, kdaj nastane hipoglikemija (krvni sladkor pod 4,0 mmol/l), pa čeprav jo poznamo, odkar vemo za sladkorno bolezen in jo zdravimo. Hipoglikemija je pogostejša pri ljudeh, zdravljenih z inzulinom, predvsem pri tistih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1. Pojavlja se seveda tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2.

sladkor_diabetes 1

Huda hipoglikemija je redkejša, vendar močno ogroža življenje. Pri nekaterih ljudeh je zelo pogosta. Pri hudi hipoglikemiji si človek sam ne more pomagati. Pri blagi hipoglikemiji pa si lahko pomaga sam, saj jo pravočasno občuti in zaužije primerno hrano ali pijačo. Pa je res tako? Mogoče zgoraj navedena trditev o blagi hipoglikemiji drži v knjigah, vendar hipoglikemijo vsak občuti in doživlja drugače. 

Neprijetnosti tudi pri blagi hipoglikemiji

Izraz blaga hipoglikemija pomeni, da si je nekdo pomagal sam, nič pa ne pove o občutkih pri človeku, ki jo je doživel; taka hipoglikemija je lahko vse prej kot blaga. Povezana je s celim nizom neprijetnosti, kot so: zares slabo počutje, groza, strah, nemir in tudi zadrega ob neljubih življenjskih okoliščinah. O vsem tem iz knjig ne izvemo veliko; o vsem tem govorijo ljudje, ki hipoglikemije doživljajo. Veliko jih ima izrazit strah pred hipoglikemijo in njenimi posledicami.

Velikokrat ljudje s sladkorno boleznijo zaradi strahu pred hipoglikemijo vzamejo »vajeti v svoje roke« in preprosto poskrbijo, da imajo višjo glukozo v krvi. Tako so možnosti za hipoglikemijo bistveno manjše. Pa so take »vajeti« primerne?

Vsekakor po eni strani človeku s sladkorno boleznijo omogočajo »preživetje« in izogib neprijetnim okoliščinam, so pa polne tveganja, saj se z višjo vrednostjo glukoze v krvi povečujejo možnosti za razvoj poznih zapletov sladkorne bolezni.

Strah pred hipoglikemijo

Ljudje s sladkorno boleznijo, pri katerih se še posebej lahko razvije strah pred hipoglikemijo, so tisti, ki so v preteklosti imeli zelo slabo izkušnjo, povezano s hipoglikemijo, tisti, ki živijo sami, tisti, ki bi lahko izgubili delovno mesto, če bi predpostavljeni izvedeli, da ima njihov delavec pogoste hipoglikemije, in tisti, ki so tudi sicer zelo v skrbeh glede sebe, svojega zdravja in vsega drugega, kar se dogaja okrog njih. Izrazit strah pred hipoglikemijo lahko razvijejo tudi svojci, pogostokrat starši otroka s sladkorno boleznijo, pa zaskrbljeni partner …

Hipoglikemija in partnerstvo

Marsikateri partnerski odnos trpi zaradi ponavljajočih se hipoglikemij. Partner strah pred ponavljajočimi se hipoglikemijami občuti kot breme in večkrat odpove takrat, ko je njegova/njena pomoč najbolj potrebna. Partner in starši lahko postanejo pretirano zaščitniški, kar nekoga, ki doživlja hipoglikemije, bremeni, saj se počuti nebogljeno, otrok ostaja nesamostojen, ko se vrstniki že osamosvajajo … in še bi lahko naštevala.

Do pogostih hipoglikemij lahko pride tudi zaradi pretiranega strahu pred poznimi zapleti sladkorne bolezni zaradi povišane glukoze, ko človek s sladkorno boleznijo uporablja prevelike odmerke insulina, da bi si glikemijo znižal, ob tem pa lahko niha med ekstremi: iz hipoglikemije v hiperglikemijo.

Kako pomagati pri hipoglikemiji

Vsi zdravstveni delavci, ki se ukvarjamo z ljudmi, ki imajo sladkorno bolezen, si želimo čim več vedeti o hipoglikemiji. Prav zato smo tudi letos že 7. simpozij o psihi in sladkorni bolezni – DiaMind (Diabetes & Mind) – posvetili prav hipoglikemiji. Simpozij je potekal v organizaciji Društva DRZNI (Društvo za znanost in izobraževanje), ki ga vodi dr. Miha Kos v sodelovanju z ordinacijo jazindiabetes.

V naši sredi smo najprej pozdravili prof. Andreja Janeža; ta je po zelo duhovitem začetku prešel na številna pereča dejstva, s katerimi se srečujemo v klinični praksi. Poudaril je, da pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 hipoglikemija kljub novim zdravilom in tehnološkemu napredku predstavlja resen terapevtski izziv; prav je, da se o njej vedno znova učimo in jo raziskujemo.

Po tem odličnem uvodnem predavanju so se udeleženci razdelili v dve skupini in izkustveni delavnici sta se začeli. Prof. Linda Gonder - Frederick nas je popeljala v svet strahu pred hipoglikemijo. Strah pred hipoglikemijo ima čustveno in vedenjsko komponento; ravno ti dve je naša gostja v detajle raziskala kot soavtorica vprašalnika Hypoglyacemia Fear Survey 2 – HFS II, ki je preveden že v 75 jezikov. Prav letošnji DiaMind je bil prizorišče, ko smo prvič uradno predstavili validirani slovenski prevod tega vprašalnika (Kanc s sod.) in ga dali v splošno uporabo v Sloveniji. Tako bomo lahko v klinični praksi raziskali, ali ima kdo izmed naših ljudi s sladkorno boleznijo pretiran strah pred hipoglikemijo, ki ga/jo lahko posledično vodi v slabo urejeno sladkorno bolezen. Ključno je, da situaciji vsakega posameznika, ki si jo osvetlimo s pomočjo tega vprašalnika, priredimo tudi edukacijo v povezavi s hipoglikemijo. Velik poudarek je na človeku lastnih znakih hipoglikemije, za katere je pomembno, da jih ljudje čim bolj v detajle raziščejo, saj jih prepoznavanje teh znakov lahko v ključnih trenutkih reši pred polno razvito hipoglikemijo ali hipoglikemično komo. Prav vsega tega se moramo zdravstveni delavci še posebej zavedati.

Vadba na Sladkolesu in s čuJEŠčnostjo

V delavnici o nočni hipoglikemiji, ki sem jo vodila skupaj s sodelavci, smo se sprva dotaknili nekaterih detajlov, ki so značilni prav za nočno hipoglikemijo (to je, da je lahko zelo skrita, saj jo veliko ljudi prespi, ne da bi vedeli zanjo), nato pa smo se 'lotili' izkušnje hipoglikemije. Pri tem smo si pomagali z originalnim eksperimentom Sladkolo™, ki je bil razvit v Hiši eksperimentov v sodelovanju z ordinacijo jazindiabetes. Udeleženci so na Sladkolesu™ 'trenirali' krmarjenje med hipo- in hiperglikemijo ter prišli do kar zelo zanimivih zaključkov. Nato so se s pomočjo čuJEŠčnosti poglobili v dejstvo, zakaj ljudje ob hipoglikemiji večinoma raje posežejo po čokoladi kot pa po glukoznih tabletah. Tudi sicer je čuJEŠčnost™ redni trening, ki ga Karin Kanc v ordinaciji jazindiabetes nudi ljudem s sladkorno boleznijo in tudi vsem, ki jih zanima čuječno hranjenje in s tem obvladovanje svojih vzgibov pri uživanju hrane (glejte: www.jazindiabetes.si).


Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.