Kaj nas boli, ko boli grlo

Avtor: Daša Mavrič, Sanja Švajger

‘Boli me grlo’ je ena najpogostejših težav, ki jih zdravniki in farmacevti slišijo v zimskem času. Čeprav morda ne bi pomislili, kako pomembno je zdravo grlo, to postane jasno, ko imamo z njim težave. Grlo v širšem smislu nam namreč omogoča izražanje, dihanje in prebavljanje.

Prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., specialistka otorinolaringologije, je pri raziskovanju izraza ‘boli me grlo’ odkrila, da v nemščini uporabljajo besede, ki se nanašajo na vrat, v angleščini pod grlo pojmujejo tudi požiralnik, sapnik in vrat v celoti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa sta pod terminom grlo dve razlagi: razširjen zgornji del sapnika, kar se sklada z anatomsko opredelitvijo; grlo kot srednji, sprednji del vratu, kar vključuje žrelo in grlo hkrati. Zato izraz ‘boli me grlo’ dejansko izhaja od tu.

Funkcije grla in žrela

Prof. I. Hočevar Boltežar razloži, da žrelo najdemo na koncu ustne votline, a to je le srednji del žrela. K žrelu štejemo tudi predel za nosom in nižje ob grlu, kjer je spodnji del žrela. Nosni del žrela je dihalna pot; v njegovem svodu se nahajajo žrelnica in ob ustju ušesnih trobelj obe žrelni bezgavki. Če ima otrok povečano žrelnico, slabše sliši in ponavljajo se mu ušesna vnetja. Ustni del žrela leži za ustno votlino, na korenu jezika imamo okušalne borbončice za grenko, zato ima žrelo tudi funkcijo okušanja, predvsem pa za prehajanje hrane iz ust po žrelu s pomočjo potiskanja jezika. Ker hkrati prehaja zrak iz nosu, pa se tu križata prebavna in dihalna pot. V steni žrela so tudi mandlji, ki imajo svojo imunološko funkcijo, saj služijo zaščiti telesa pred mikrobi, s katerimi prehajamo v stik. Spodnji del žrela, ki leži ob grlu, služi ločitvi dihalne in prebavne poti.

 

»Pri izpihovanju nosu moramo biti pozorni, da ne izpihujemo iz obeh nosnic hkrati, ampak najprej iz ene in nato iz druge, sicer pošiljamo umazanijo po evstahijevi troblji v srednje uho.«

Glavna funkcija grla je dihalna; ko sta glasilki razmaknjeni, zrak prehaja v dihala. Druga njegova funkcija je tvorba glasu, ko se glasilki približata in zanihata; takrat skozi njiju teče tok zraka. Tretja funkcija je kašelj; takrat eksplozivno približamo glasilki in razmaknemo. Ker nastaja podtlak v dihalih, odnese vse iz grla ven. Torej funkcija grla ni samo dihanje in tvorba glasu, ampak tudi zaščita.

Dve različni bolečini

»Ko pacient reče, da ga boli grlo, ga vprašam, ali ga boli takrat, ko je, ali takrat, ko govori,« pove prof. I. Hočevar Boltežar. »V prvem primeru pomeni, da ga boli žrelo. Če je njegov odgovor, da ga boli po daljšem govorenju, gre lahko za bolečine v mišicah, ki sodelujejo pri tvorbi glasu. Takrat pride do utrujenosti mišic, ki je posledica napenjanja, torej gre za bolečino v grlu,« pojasni.

Tudi šepetanje lahko povzroči bolečino

Najpogostejši vzroki za bolečine grla v sprednjem delu vratu so akutna ali kronična vnetja žrela oziroma zgornjih dihal. Med vzroke otolaringologinja prof. I. Hočevar Boltežar našteje tudi pretirano kričanje, dolgo in preglasno govorenje, napenjanje glasu in celo šepetanje. Prav tako mišice zelo obremenjuje kašelj.

»Poleg virusov lahko vnetja povzročajo tudi bakterije in glive. Vnetja lahko nastopajo izolirano na žrelu ali v sklopu sistemske okužbe. Ni pa nujno, da do vnetja pride le zaradi infektov, ampak tudi zaradi draženja žrela. Draženje je lahko fizikalno, na primer premrzel ali prevroč zrak, kemično, ko so v zraku določeni dražljivci ali pa KO draženje povzroča alergija,« pove sogovornica.

Posebna težava in vzrok za možnost draženja je gastroezofagealni refluks, pri katerem vsebina želodca prehaja po požiralniku do žrela, grla in lahko tudi celo do srednjega ušesa.

 
 Krka, d. d., tovarna zdravil, Novo mesto je na novinarski konferenci predstavila novo zdravilo za celovito zdravljenje vnetega in bolečega grla, Septabene. Mojca Prah – Klemenčič, mag. farm., direktorica Regije Slovenija v Krki in ključnega trga v Sloveniji

Najpogostejši vzrok za obisk zdravnika je infektivno vnetje zgornjih dihal, ki v 90 odstotkih tvorijo virusne okužbe. Podatki iz ZDA kažejo, da otroci do tretjega leta starosti najpogosteje obiščejo zdravnika ravno zaradi infekcije dihal, starejši otroci pa že manj pogosto. Odrasli od dva- do štirikrat letno prebolimo okužbo zgornjih dihal, večinoma virusno. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2010 nekoliko več kot 400.000 bolnikov obiskalo zdravnika zaradi okužbe zgornjih dihalnih poti.

Po besedah otorinolaringologinje tipično akutno vnetje žrela najpogosteje povzročijo rinovirusi. Ko vnetje spremljajo zamašen nos, kihanje, kašljanje in cedenje sluza nazaj po žrelu, gre zelo verjetno za virusno okužbo, ki jo lahko spremljajo tudi povišana telesna tempratura in glavobol. Pri bakterijski okužbi, ki je manj pogosta, se zdravniki najbolj bojijo okužbe z betahemolitičnim streptokokom skupine A. Ta povzroča angino, ki lahko vpliva tudi na srce ali ledvica ter lahko privede do zapletov zaradi imunskega odgovora podobnih tkiv.

 
 

Kaj je grlo in kaj žrelo?

V medicinski terminologiji ima grlo preprosto obrazložitev. Grlo je del dihal, služi za dihanje, tvorbo glasu in za zaščito nižjih dihalnih poti. Žrelo je organ za požiranje in je del prebavne poti. A tudi pri žrelu se križata dihalna in prebavna pot. Foto: Thinkstock

S kroničnem vnetjem žrela se prav vsak sreča vsaj enkrat v življenju. To ni nevarna bolezen, a je izjemno zoprna. Bolnik ima občutek zbadanja, pikanja in stiskanja v žrelu; zdi se, kot da bi imel v žrelu tujek. Lahko ima tudi težave s požiranjem. Če bolnika boli grlo pri požiranju sline, pomeni, da gre za razdraženo sluznico. »A bolečine v grlu lahko povzroča še cela vrsta razlogov, zlasti če se stopnjuje. Lahko gre za katerega izmed zapletov akutnega vnetja ali za poškodbe žrela. Redko, a težave povzroča tudi podaljšan stiloidni odrastek, ki ga imamo za ušesom. Vzrok za bolečine je lahko tudi draženje živcev, ki oživčujejo žrelo (to sta deveti in deseti možganski živec). Bolečino lahko povzroči tudi zenkerjev divertikel, kjer pride do razširitve na spodnjem delu žrela in se tam nabira hrana. In ne smemo pozabiti, da je bolečina pri požiranju lahko tudi posledica raka žrela ali grla,« pojasnjuje dr. I. Hočevar Boltežar.

Zdravljenje vnetja žrela

Zdravnikom pri odkrivanju virusne ali bakterijske okužbe zelo pomaga hitri streptokokni test, katerega zanesljivost je dobra. Zdravnik se nato odloči za antibiotik ali simptomatsko zdravljenje. Pred tem testom je veljalo pravilo točk. Če ima bolnik telesno temperaturo, višjo od 38 stopinj Celzija, če ima povečane bezgavke, če ima gnojne obloge, če zraven ni kašlja in če gre za otroka med tretjim in štirinajstim letom, je dal zdravnik ob vsaki trditvi točko, in če je zbral več kot tri točke, je ugotovil, da gre z veliko verjetnostjo za bakterijsko okužbo, in predpisal antibiotike.

»Virusna obolenja lahko veliko lažje prebolimo z zdravili, ki nam lajšajo bolečine. Pri bakterijskih povzročiteljih se poleg simptomatske terapije predpiše še antibiotik. Pri draženju sluznice skušamo odstraniti vzroke, na primer zdravimo alergijo ali refluks. Prav tako zdravimo vzrok, če gre za okužbo spodnjih dihal,« pove otorinolaringologinja.

 
 

Irena Hočevar Boltežar, dr. med.

Pri simptomatskem zdravljenju je na prvem mestu čaj in nato zdravila za lajšanje bolečin. Za draženje sluznice v žrelu poznamo različna sredstva – od lokalnih antiseptikov v obliki tekočin, pastil ali pršil do zdravil, ki delujejo protivnetno. Poznamo tudi zdravila, ki delujejo lokalno analgetično ali celo lokalno anestetično. Pomagajo še zdravila rastlinskega izvora, prav tako je koristno vlaženje sluznice (s spiranjem, z uporabo pršil, pripravki s hialuronsko kislino). Dr. Irena Hočevar Boltežar pojasnjuje, kako pomembno je, da naredimo prehoden nos. »V nosu se zrak segreje in očisti. Če bo nos prehoden, bo do žrela prehajal primernejši zrak. Zato uporabimo kapljice za nos, fiziološko raztopino, pri alergijah pa lahko uporabljamo tudi kortikosteroidna pršila. Pri izpihovanju nosu moramo biti pozorni, da ne izpihujemo iz obeh nosnic hkrati, ampak najprej iz ene in nato druge. Sicer pošiljamo umazanijo po evstahijevi troblji v srednje uho.«

Tišina bo pomagala

Vnetja žrela in grla vplivajo tudi na glasilke, zato je naš glas hripav ali nižji. Pri vnetju se odkašljujemo in s tem bremenimo glasilki, ki ob kašljanju tolčeta skupaj. S tem nastane oteklina, ki prispeva k hripavosti. »Kot pri zvinu gležnja počivamo in ga ne obremenjujejmo, moramo pri hripavosti držati jezik za zobmi in grla ter glasilk ne smemo obremenjevati,« še svetuje otorinolaringologinja.

Tri najpogostejša vprašanja za otorinolaringologe

  • Odgovarja Irena Hočevar Boltežar, dr. med.

Ali je sladoled primeren pri vnetju grla?

»Na to lahko odgovorimo z da in ne. Da, ker gre za vnetje, kar pomeni razširjene žile, torej napetost v predelu žrela. Zato je hlajenje primerno in posamezniku ugaja. Ampak mraz povzroči stisnjenje žil. V žilah so vnetnice, ki prihajajo na mesto vnetja, in po tej strani je mraz slab.«

Ali se lahko z vdihavanjem mrzlega zraka ali prepiha prehladimo?

»Deloma drži, saj mraz privede do stisnjenja žil, kar povzroči manjšo odpornost, a potreben je še povzročitelj, ki bo vnetje povzročil. Samo od mrzlega zraka pa se ne moremo prehladiti.«

Ali smo vedno hripavi, ko smo prehlajeni?

»Ne, hripavi smo, ko vnetje zajame vokalni trakt.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj