Avtor: Nataša Sinovec
Povečana ukrivljenost zgornjega dela hrbta je zelo pogost odmik od vzravnane drže, ki ga dandanes ne opazimo več samo pri starejših. Sedeč način življenja in pomanjkanje raznovrstnega gibanja sta dejavnika, ki k tovrstni zamaknjeni drži prispevata tudi pri vedno mlajših ljudeh.
Povečan upogib prsne hrbtenice prestavi ramena in glavo naprej. Ustvari se mišično neravnovesje. Vodo na mlin temu neravnovesju prilije še gravitacija, ki neprestano neusmiljeno deluje na nas. Če ničesar ne spremenimo, bo ukrivljenost prsne hrbtenice vedno večja, ramena in glava bodo lezli vedno bolj naprej, funkcija vratu in zgornjega dela hrbta pa bo vedno manjša. Ramena dobesedno obvisijo v zraku brez konstrukcijske podpore nosilnih sklepov (kolki, kolena, gležnji). Tudi glava zaradi pomika naprej ostane brez konstrukcijske podpore ramen.
Mišice, ki iztezajo, rotirajo in stransko upogibajo zgornji del hrbta, se na povečan upogib odzovejo z zategom in pojavi se bolečina med lopaticami. To bolečino lahko zamenja pekoč občutek med lopaticami, vrat otrdi in obračanje glave z ene na drugo stran postane težavno ali celo boleče. Pri močno povečani ukrivljenosti zgornjega dela hrbta se glava lahko pomakne tako daleč naprej, da postane pogled v nebo naloga, ki je ni moč izpeljati, ne da bi se v kolkih nagnili nazaj.
Zmanjšana funkcija zgornjega dela hrbta in vratu nas pri vožnji z avtom postavlja v precej nevaren položaj. Preprečuje, da bi glavo lahkotno premikali z leve na desno, oziroma da bi lahko brez težav pogledali preko ramena, preden na primer zamenjamo vozni pas. Tudi pogled v vzvratno in stranski ogledali je lahko izven območja udobnega gibanja, zato smo pri tako omejeni funkciji potencialna grožnja svoji prometni varnosti kakor tudi varnosti drugih udeležencev v prometu.
Zelo pogost simptom povečane ukrivljenosti prsne hrbtenice je tudi drevnenje ramen in dlani med spanjem ali sedenjem. To pomeni, da se lahko pojavi tudi med vožnjo avtomobila, kar odvrača našo pozornost na dogajanje v prometu.
Simptomatska obravnava bolečin v ramenih ali vratu bo prinesla le začasno olajšanje. Znova in znova nas bodo pestile, dokler ne odpravimo vzroka. S ciljanimi vajami za ponovno vzpostavitev mišičnega ravnovesja hrbtenici in nosilnim sklepom pomagamo, da zopet zavzamejo naraven nevtralen položaj.
Vaja: Uležemo se na hrbet tako, da bodo noge počivale na stolu ali kocki. Kolena so pokrčena pod pravim kotom. Sprostimo noge, hrbet in trebuh.
Roke odročimo v višini ramen in jih v komolcih pokrčimo. Med podlahtjo, ki je usmerjena naravnost v strop in nadlahtjo ustvarimo pravi kot. Dlani stisnemo v rahle pesti, ki so ravno tako usmerjene v strop.
Lopatice potisnemo dol in skupaj, zadržimo stisk in nato sprostimo. Naredimo tri ponovitve po 10. Trebušne mišice so med izvajanjem vaje sproščene.
Ta vaja spodbuja stabilnost ramenskega obroča z raztezanjem zgornjega dela hrbta. Horizontalna obremenitev med rameni in medenico še dodatno prispeva k raztegu trupa ter preprečuje morebitne kompenzacijsko delovanje mišic.
