Slovenske občine: kako zdravi smo?

Slovenske občine: kako zdravi smo?

15.4.2018, 20:34 R. M. Z. Zdravje v EU

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nove informacije o zdravju prebivalcev za vse slovenske občine. Novi podatki za Slovenijo kažejo izboljšanje deleža delovno aktivnih prebivalcev, višje dosežene izobrazbe, hkrati pa povečanje deleža prebivalcev, starejših od 80 let. Prebivalci umirajo starejši, k čemur pomembno prispeva manjša umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja pred starostjo 74 let. Razlike med občinami pri posameznih kazalnikih so velike, opozarjajo na inštitutu.

zdrava-druzina

Zdravje posameznika je povezano s številnimi dejavniki, ki jih imenujemo determinante zdravja. Na nekatere dejavnike, kot so npr. spol, starost, genetika, ne moremo neposredno vplivati, na nekatere druge pa lahko. Življenjski slog kot ena od pomembnih determinant lahko spodbuja boljše zdravje, lahko pa vodi v razvoj bolezni. Življenjski slog pomeni npr. kaj in koliko jemo, koliko se gibljemo, in razvade, ki jih imamo - kajenje, pitje alkohola idr. Za zdravje sta pomembna tudi naš način razmišljanja in delovanja ter način spopadanja s stresom. Na življenjski slog vpliva tudi naša izobrazba, možnost zaposlitve in finančno-premoženjsko stanje.




Sklopa kazalnikov o dejavnikih tveganja in preventivi na karti Slovenije kažeta, da se v povprečju poslabšujejo proti vzhodu Slovenije.

Življenjskega sloga ne oblikujejo le osebne izbire posameznika, kajti na mnoge dejavnike ne moremo vplivati sami. Pomembno vlogo imata okolje in družba, v kateri živimo, delamo, se igramo, ljubimo, staramo... Kot posamezniki se lažje odločamo za zdrave izbire, če jih okolje omogoča in spodbuja. Primer zdravega okolja predstavljajo otroška igrišča, ki krepijo in spodbujajo otrokove gibalne sposobnosti, urejene mreže kolesarskih stez, ki jih za potovanje in prosti čas uporabljajo odrasli in družine. Ustvarjanje takih možnosti v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire. Če teh možnosti ni, se posameznik pogosteje in hitreje odloča za nezdrav življenjski slog.

Zdravje ljudi neposredno vpliva na gospodarstvo. Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja svoje delo, običajne bolezni hitro preboli in na ta način prinaša dobrobit družbi, pišejo na NIJZ. 

Življenjski slog je pogosto povezan z izobrazbo in dohodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posledično boljše zdravje in obratno, ljudje z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki živijo bolj nezdravo in pogosteje zbolevajo. Socialno-ekonomski status je eden izmed poglavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki so nepravične in jih je mogoče preprečiti. 

Pri nekaterih kazalnikih izboljšanje, pri drugih poslabšanje

Podatek o manjšem številu prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih bolezni posredno nakazuje, da je duševnih stisk manj, nižja je tudi umrljivost zaradi samomora. »Razveseljivo je tudi dejstvo, da se prebivalci bolj udeležujejo obeh preventivnih programov za odkrivanje raka, ki pokrivata celo državo, to sta Program Svit in ZORA« je ob predstavitvi poročila dejala Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pri nekaterih kazalnikih pa smo na nivoju Slovenije zabeležili poslabšanje. Tako se je povečalo število prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji in število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki so neposredno pripisljive alkoholu.


Alkohol: vsak dan se v bolnišnici zdravi deset oseb

Pivske navade prebivalcev, odnos do alkohola in dostopnost do alkohola so v Sloveniji problematični. V javnosti vlada izrazito strpen odnos do pitja alkohola in opijanja. Vsak dan se v Sloveniji, izključno zaradi alkohola, v bolnišnici zdravi 10 oseb. Na leto pri nas umre več kot 800 oseb zaradi bolezni in stanj, kjer je edini vzrok alkohol. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto umre še dodatnih 75 oseb.



V primerjavi z mednarodnim povprečjem so slovenski mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola. Otroci in mladostniki so zaradi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov (kar traja do 25. leta starosti), občutljivejši za z alkoholom povezano škodo. Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi alkohola. Zato je dopuščanje pitja ali celo omogočanje pitja alkohola mladim nesprejemljivo. To se v Sloveniji še vedno prepogosto dogaja, kot na primer ob zaključku osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. 



Ocenjena vsota stroškov, povezanih s pitjem alkohola, tako zdravstvenih kot nekaterih drugih (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja) je velika – po izračunih iz leta 2011 je ta v Sloveniji znašala 242 milijonov €. Nasprotno pa se je s trošarinami od alkohola v državno blagajno vrnilo le 90 milijonov €.

Telesna dejavnost in debelost 

Prekomerna telesna masa in debelost naraščata tako v Sloveniji kot tudi v večini evropskih držav. Gre za problem, ki vpliva na dolžino in kakovost življenja ter razvoj različnih bolezni. Debelost je pogosteje prisotna pri nižje izobraženih in revnejših prebivalcih in je v veliki meri posledica različnih prehranjevalnih navad med različnimi družbenimi sloji. Zaskrbljujoč je trend naraščanja prekomerne telesne mase in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih petindvajsetih letih se je delež debelih fantov v starosti od 7 do 18 let povečal s 5,5 % na 12,7 %, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa s 3,3 % na 7,9 %.



Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki so zaradi premajhne telesne dejavnosti oziroma vse bolj sedečega življenjskega sloga izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za pojav različnih bolezni. Priporočena dnevna telesna dejavnost za odrasle in starejše je vsaj 30 minut dnevno, medtem ko otrokom in mladostnikom priporočamo vsaj 60 minut telesne dejavnosti dnevno. 

V Sloveniji 18,2 % mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, v času šolskega tedna preživlja svoj prosti čas sede več kot štiri ure na dan. S starostjo se delež otrok, ki v svojem prostem času pretežno sedijo, povečuje - po podatkih 11-letniki na takšen način preživljajo prosti čas v 8,2 %, 13-letniki v 18 %, 15- letniki pa kar v 28,4 %.

Telesno dejavni - bolj zdravi, bolj uspešni 

Telesno dejavni otroci in mladostniki so bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo novo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem in kvaliteto življenja. Telesna dejavnost otrok in mladostnikov pomeni gibanje, ki je lahko del igranja, transporta, rekreacije, športa in se odvija v okvirih družine, šole ali aktivnosti v skupnosti. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega telesna dejavnost pomembno pripomore k boljšemu duševnemu zdravju posameznika. 

Kot je že zapisano v Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, imajo lokalne skupnosti ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti za krepitev zdravja tako preko ustreznega načrtovanja in izgradnje infrastrukture - igralnih površin, parkov, kolesarskih in peš poti, telovadnih in vadbenih in športnih prostorov kot tudi preko omogočanja in financiranja/sofinanciranja programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov in športno rekreativnih programov. 


V letu 2018 je dodan nov kazalnik, ki prikazuje podatke o deležu oseb, ki si umivajo zobe vsaj dvakrat na dan.



Publikacije s posodobljenimi podatki so objavljene na povezavi.


Foto: Bigstock
Infografika: NIJZ
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.