Kako živeti s kronično rano

Kako živeti s kronično rano

3.8.2018, 18:04 R.M.Z. Kako zdravimo

Staranje prebivalstva, debelost, višanje odstotka obolelih za boleznimi, ki so osnovni vzrok nastanka kroničnih ran, kot so diabetes, periferne arterijske bolezni, dolgotrajni pritisk, kronične insuficience …, so dejavniki, ki kljub napredku pri obravnavi ran zvišujejo število kroničnih ran. Slovenija ima kljub kakovostni zdravstveni oskrbi enega najvišjih odstotkov amputacij pri kronični rani, ki je posledica zapletov diabetičnega stopala. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je prostora za napredek še veliko.


Timski pristop in preventiva

V ospredju oskrbe pacienta s kronično rano sta interdisciplinarni timski pristop in predvsem velika mera empatije ter medsebojnega zaupanja vseh vpletenih v proces diagnosticiranja, zdravljenja in rehabilitacije. V Društvu za oskrbo ran Slovenije se zavedajo, da je pacienta potrebno obravnavati celostno, in ne samo iz vidika osnovne bolezni, katere posledica je kronična rana.

Kot pri vsaki bolezni tudi pri kronični rani strokovnjaki v ospredje postavljajo preventivo, torej preprečevanje nastanka kronične rane, kar je sistemsko v domeni primarnega zdravstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vse pomembnejšo vlogo pa imajo nevladne organizacije.

Dejavniki, ki znižujejo kakovost življenja pacientov s kronično rano, so vpliv na fizično zdravje in vsakodnevne aktivnosti, bolečina (izraziteje prisotna pri moških), psihične težave, kot so strah, krivda, osamljenost, tesnoba, depresija (pogosteje prisotne pri ženskah), ob tem pa še izcedek iz rane ter neprijeten vonj, posledična socialna izolacija, zmanjšana aktivnost, finančne težave. Vsaka rana, ki zahteva strokovno zdravstveno oskrbo, je velik izziv za pacienta, pa tudi za zdravstvene delavce, ki holistično pristopajo tako pri obravnavi pacienta kot pri organizaciji zdravstvene oskrbe, ki teži k oblikovanju multidisciplinarnih timov.

Kako se rana celi

Celjenje rane je zapleten proces, pri katerem se koža po poškodbi zapre in obnovi sama po sebi. Zacelitev rane pomeni, da se koža obnovi in se rana zaceli z brazgotinskim tkivom. Ne glede na tip rane predstavlja celjenje sosledje zapletenih procesov, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo.

Delitev v faze celjenja v osnovi predstavlja proces:

1) hemostaze,

2) vnetne faze,

3) proliferativne faze,

4) faze diferenciacije in remodeliranja.

Trajanje procesa celjenja je lahko različno pri različnih vrstah ran in se lahko razlikuje od osebe do osebe ter glede na dejavnike, ki spodbujajo ali zavirajo proces celjenja. Kronična rana se po definiciji ne zaceli prej kot v 8 tednih, pri takšni rani gre za celjenje po odprti metodi zdravljenja (per secundam) s pomočjo granulacijskega tkiva. Vzroki za zapoznelo celjenje so lahko številni, tako sistemski kot lokalni. Ključ do uspešne zacelitve pa predstavlja razumevanje procesov celjenja rane in prepoznavanje vzrokov, ki zavirajo epitelizacijo in zacelitev rane.

V klinični praksi se danes uporablja princip zdravljenja rane v vlažnem okolju in oskrba rane s sodobnimi oblogami, ki nadomestijo manjkajoče tkivo. 


V Društvu za oskrbo ran Slovenije se od leta 2001 povezujejo strokovnjaki in praktiki medicinskih in zdravstvenih strok, ki se pri delu srečujejo s kronično rano. Njihovo poslanstvo je poenotenje stroke na področju oskrbe ran. Letošnje sedemnajsto dvodnevno srečanje z učnimi delavnicami v Čatežu, je bilo namenjeno kakovosti življenja pacienta z rano, na okrogli mizi pa so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij, tudi predstavnica ZZZS, vodja oddelka nadzornih zdravnikov mag. Jana Mrak, dr. med., ki je poudarila, da imajo vsi pacienti pravico do brezplačnih oblog za zdravljenje kronične rane na primarnem nivoju in da ZZZS pacientom v primeru da obloge kupijo sami, ob predložitvi računa povrne denar.

Menjava oblog je lahko izjemno boleča, zato patronažne sestre pacientu nudijo protibolečinsko terapijo. Dr. Ruža Pandel Mikuš, višja predavateljica na Zdravstveni fakulteti UL pa je poudarila, da je velika večina starostnikov s kronično rano nedohranjenih.


Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.