Avtor: Mojca Koprivnikar
Lepota gibanja in usklajen ples izurjenih baletnih plesalcev. Čudovita paša za oči. A gledalci vidimo le delček celote. V zakulisju pa vsakodnevni treningi, ki zahtevajo veliko potrpežljivosti, vzdržljivosti in discipline.
Z Uršo Vidmar, znano slovensko balerino, smo za kratek čas stopili v svet baletnih plesalcev …
Ste si že kot deklica želeli postati balerina ali ste imeli kdaj drugačne želje?
»Glede na to, da sta oče in mama baletna plesalca, je bilo pravzaprav logično, da bom to postala tudi jaz. Ko sem bila majhna, sploh nisem veliko razmišljala o čem drugem. Odločitev je bila povsem jasna. Baletna šola. Zdaj, po 22 letih dela v Operi, počasi razmišljam, da si želim delati tudi kaj drugega. Izjemno rada potujem in zelo me zanima turizem, iz česar trenutno pišem tudi diplomsko nalogo. Želim si združiti umetniške izkušnje s turizmom in razmišljam, da bi se podala v kulturni turizem.«
Kako bi opisali pravega baletnega plesalca?
»Ena izmed najpomembnejših stvari je gotovo ta, da je baletnik umetnik po duši. Takšna oseba na odru žari popolnoma drugače. Zelo pomembna je tudi iskrenost. Predstava je lahko tehnično genialno ustvarjena, a če oseba, ki nastopa na odru, ničesar ne pove s svojo osebnostjo in če vloge ne doživi ter jo »samo« odigra, predstava ne dobi pravega sijaja. Nastopajoči mora gledalce prepričati s svojo iskrenostjo.«
Lahko naštejete nekaj lastnosti, vrlin, ki jih mora imeti dobra balerina?
»V svetu baleta je vsekakor pomembno, da oseba vizualno lepo zgleda in da je vitka. Osebno se mi zdi, da je pomembno, da ima balerina tudi lepa stopala. Vsekakor pa mora biti iskrena umetniška duša, ki ima sposobnost vživljanja v vloge, ki jih na odru predstavlja. Sicer pa je potrebnega veliko potrpljenja, vztrajnosti in discipline pa tudi notranje trdnosti, saj gre za izjemno naporen poklic, v katerem so običajno tudi pritiski veliki. Dobro je poznati sebe, svoje »pluse ter minuse« ter na »minusih« osebnostno delati in se vedno izboljševati.«
Menite, da so vam bile te lastnosti »položene v zibelko« ali ste jih razvili s plesnimi izkušnjami in z leti dela?
»Mislim, da je oseba takšna, kot je. Nekateri so vztrajnejši in bolj potrpežljivi, spet drugi manj. Seveda pa v življenju vedno pridejo trenutki, ko misliš, da boš obupal, in je glava polna vsega. Vendar so to res kratki trenutki, ki minejo. Morda si kdaj jezen, ko je zares veliko pritiskov, vendar ko razmisliš in se umiriš, takšne trenutke premagaš in greš naprej močnejši. Obupala pa nisem nikoli. Nikakor ne. Mislim, da takšna pač sem.«
Ali vas baletne vloge česa naučijo? Vas morda osebnostno preobrazijo?
»Vloge me morda preobrazijo v tistem trenutku, ko jih igram in se v njih vživljam. Če je vloga zelo specifična, me razmišljanje o njej lahko pripelje tudi do kakšnega novega zaključka o življenju. Sicer pa se daleč največ naučim od ljudi, s katerimi skupaj ustvarjamo predstavo. Ravno pred kratkim sem sodelovala v Operi v predstavi Katja Kabanova, v kateri smo imeli resnično vrhunskega režiserja, Franka van Laeckeja. Samo iz opazovanja njegovega dela in odnosa do dela ter do nas sem se zares ogromno naučila. Resnično veselje je delati z osebo, ki je umetnik, profesionalec in hkrati človek na mestu. Zelo redki so takšni, ki imajo vse te tri lastnosti skupaj …«
Mi lahko kaj zaupate o skrbi za svoje fizično zdravje in zunanji videz? Dobra kondicija je v poklicu, ki ga opravljate, verjetno izjemnega pomena. Kako jo ohranjate?
»Zelo veliko srečo imam, da sem podedovala vitko postavo. Za njo mi ni treba prav veliko narediti. Očitno imam zelo dobre gene, zaradi katerih dejansko brez truda ohranjam linijo. Za vzdrževanje forme pa so izjemnega pomena naši skoraj vsakodnevni baletni treningi, ki vključujejo tudi veliko kondicijske priprave. Za mene osebno so dovolj za ohranjanje vzdržljivosti. Doma običajno samo še počivam in delam stvari, ki me sproščajo. Skoraj nikoli ne izvajam kakšnih dodatnih treningov, saj je naš uradni delovnik od 10.00 do 14.00 in od 18.00 do 20.00 in vključuje uro in pol kondicijskega treninga, vaje za predstavo, na katerih vadimo tehnične stvari in samopriprave. Včasih so treningi tudi daljši, lahko krajši. A za mene osebno dovolj, da sem v formi.«
Kako pa se spoprijemate s padcem plesne kondicije? Če recimo zbolite ali greste na dopust …
»Ko se vrnem s počitnic, se res spopadam s slabšo formo (smeh). Poleti imamo šest tednov oddiha in takrat treningov ni. Naše telo pa je ustvarjeno tako, da mišice zelo hitro izgubi, težko pa jih nazaj pridobi. Pri nas, baletnikih, se odmor hitro pozna tudi na razteznosti, zato novo baletno sezono običajno začenjamo lahkotnejše in jo počasi stopnjujemo. Telesa postopoma spet navajamo na gibe. Ko sem bila mlajša, sem sicer tudi poleti hodila na baletne tabore, da sem ohranjala kondicijo innadgrajevala svoje znanje. Zdaj nič več. Kolikor se le da, sama izvajam raztezne vaje in telovadim, delam vaje za trebušne mišice, hrbet itn. Samo da v jeseni ni prehudo (smeh).«
Kako pa še izkoristite šest tednov oddiha?
»Zelo rada potujem po svetu. S fantom se običajno odpraviva na kakšno dolgo eksotično potovanje.«
Kako pa se v tujini osebe odzovejo, ko jim poveste, da ste po poklicu balerina?
»Zelo so navdušeni. Zgodilo pa se mi je tudi že, da niso prav dobro vedeli, kaj balerina sploh je. V Aziji in Afriki, npr., kjer nimajo baletne tradicije. Sicer pa se zelo pozitivno odzovejo. Zdi se jim izjemno, da poznajo balerino (smeh).«
Kaj pa vaša prehrana? Ali pazite, kaj uživate, imate morda kak poseben jedilnik?
»Kot sem že povedala, sem pri tem res srečnica in lahko uživam tudi zelo raznoliko hrano. Nimam posebnega jedilnika. Jedi izbiram zelo po občutku. Res pa je, da vedno uživam zmerne količine in poskušam ohranjati pester jedilnik – vse od zelenjave, testenin do mesa. Tudi čokolada mi zadiši, vendar bom pojedla zgolj samo vrstico, nikakor pa cele čokolade. Enako pri keksih, slaščicah in drugih jedeh. Nikoli ne grem v skrajnosti. Sicer pa se mi zdi najbolj bistveno, da poslušamo sebe in svoje telo …«
Ste bolj sladkosnedi ali imate raje slane jedi?
»Raje imam slane jedi. Tudi sladke, a če bi morala izbrati, bi izbrala slano.«
Imate kakšne jutranje ritualne pri hranjenju? Na primer jutranji obred pitja kave …?
»Hm, nisem ljubiteljica kave. Morda spijem tri v celem letu. Zelo rada pa imam različne čaje. Črni čaj in trenutno zeleni. Obožujem jih. To je moj jutranji obred: čaj in še nekaj zraven, kar začutim, da telo potrebuje.«
Gledalci vidimo le delček vsega. V zakulisju je verjetno pestro. Je stresa veliko? Kako se spoprijemate z njim?
»Stresa je veliko. Ogromno je odvisno tudi od tega, kakšna je vloga, ki jo predstavljaš, koliko je tehnično zahtevna itn. Bolj je zahtevna, večja je odgovornost, da se izkažeš čim bolje in zato je tudi stres večji. Stresen je lahko tudi celoten proces dela pri nastajanju predstave. Ta je zelo povezan z osebami, ki sodelujejo, na primer s koreografi in z njihovim načinom dela. Z nekaterimi je delati težje, z drugimi lažje. Ko je stresa veliko, se običajno motiviram in spodbujam. Sama pri sebi najdem način, da se pomirim.«
Kdaj ste notranje mirni?
»Notranji mir dosežeš, če si zadovoljen sam s seboj, da deluješ tako, da drugim ne povzročaš škode. Poskušaš biti v dobrih, človeških odnosih s soljudmi, čeprav ti kdo ni najbolj pri srcu. Dobro se z dobrim vrača in seveda nasprotno.«
Ali pred predstavo izvajate kakšne motivacijske geste, izrekate pozitivne afirmacije za uspešno izvedbo predstave?
»Tik pred predstavo naredim kratko vajo za boljšo koncentracijo – vesolje, kozmos v tišini zaprosim za čim boljšo izvedbo in podporo. Vaja mi pomaga tudi pri tremi, ki sicer izgine takoj, ko stopim na oder.«
Foto (zgoraj in sredina): Gašper Malnar
Foto (spodaj): Robert Balen
