Ko narava priskoči na pomoč – kemoterapija brez slabosti

Avtor: Sanja Vilfan Švajger

Kemoterapija. Že sama besedna skovanka se sliši zlovešče in vzbuja nezaupanje. Spominja na nemoč, slabost in na spremljajoče bruhanje. Stereotip o slabosti kot nujni spremljevalki zdravljenja rakavih obolenj z zdravili je še vedno močno zasidran. 

Za to zdaj ni več nobene prave potrebe, opozori vodja internističnega oddelka na OI Ljubljana izr. prof. dr. Janja Ocvirk. Pri kemoterapiji bruhanja ne bi smelo biti, pri nekaterih bolnikih je občasno prisotna le blaga slabost, ki je ne uspemo vedno čisto preprečiti. A tudi to se trudijo s pogovorom v naslednjem ciklu zatreti. Zdravljenje raka je tako vsaj glede tega za bolnika nekoliko manj stresno. 

Zakaj je treba preprečevati slabost in bruhanje?

»Dolgotrajno bruhanje pripelje do elektrolitskega neravnovesja, dehidracije in ne nazadnje tudi do hujšanja. Ker ni vnosa kalorij in elektrolitov ter zadostne hidracije, se izgublja želodčni sok, kar pripelje do nepravilnosti v krvi, zmanjšanje kalija, natrija itn. Pri onkoloških bolnikih z malo napredovalo boleznijo se lahko razvije tudi kaheksija. Seveda pa je bruhanje zelo neprijetno, in če ga ne bi preprečevali, je vprašanje, koliko bolnikov bi vztrajalo pri kemoterapiji in zdravljenju.«

Kaj povzroča slabost in bruhanje pri zdravljenju onkoloških obolenj?

»Bolnik najprej občuti slabost, in če je ta močnejša, ji lahko sledi tudi bruhanje. V onkologiji slabost in bruhanje najpogosteje povezujemo z zdravljenjem s citostatiki, tj. z zdravili s protirakavimi učinkovinami. Vendar danes vemo, da slabost in bruhanje ne povzročajo samo citostatiki, ampak tudi nekatera tarčna in biološka zdravila, ki povzročajo predvsem slabost in manj bruhanja. Seveda pa to ne velja za vsa zdravila enako močno in odziv na zdravilo ni enak pri vseh. Zdravila med seboj tudi kombiniramo, kar lahko vodi do obsežnejše slabosti in tudi do bruhanja. Zaradi preprečevanja tega so se razvila zdravila, ki pomagajo obvladovati slabost in bruhanje.

Niso pa samo zdravila tista, ki povzročijo slabost in bruhanje. Tudi različna vnetja črevesja, hrana, zastrupitve vodijo do tega, ne nazadnje pa tudi zapora črevesja, zaradi katere ni peristaltike in prehoda črevesne vsebine (blata). Zapira lahko tumor (od požiralnika do želodca in črevesja), ki naredi mehansko oviro na prebavni poti. Onemogoča pasiranje hrane, kar seveda povzroči bruhanje. Neaktivnost črevesja, brez peristaltike, povzročajo tudi zasevki v potrebušnici ali neposredno vraščeni v črevo, ki postane podobno rigidni cevi (brez peristaltike in gibanja), čez katero zaužita hrana ne more več naprej. Takšno stanje opazimo pri tumorjih na črevesju in tumorjih na jajčnikih, kjer je največ zasevkov v potrebušnici; to lahko vodi v ileus ter v slabost in bruhanje.«

Ali vsa zdravila za zdravljenje raka povzročajo slabost?

»Treba je vedeti, da vsa zdravila ne povzročajo enako močne slabosti. Delimo jih v skupine nizko-, srednje- in visokoemetogenih citostatikov. Če pri zdravljenju uporabimo zdravila iz skupine nizkoemetogenih citostatikov, obstaja manjša verjetnost, da bodo povzročila slabost kot tista iz skupine visokoemetogenih citostatikov. Pri njih je zato treba dodajati tudi zdravila proti slabosti in bruhanju. Prav tako velja za različne kombinacije zdravil, čeprav ta ne sodijo med visokoemetogene. Tako lahko npr. kombinacija zdravil iz skupine srednjeemetogenih pripelje do slabosti in bruhanja. Nekatera povzročijo takojšen odziv, druga z zamikom. Tako tudi slabost in bruhanje delimo glede na to, kdaj se razvijeta, in sicer na akutno, zakasnelo in na anticipatorno, ki nastane pred zdravljenjem in je lahko povezana s predhodno slabo izkušnjo zdravljenja.«

Ali je slabost kdaj takšna, da se pri njej ne more pomagati?

»Če govoriva samo o kemoterapiji in visokoemetogenih zdravilih, danes to ne velja več, saj lahko močno zmanjšamo ali ublažimo slabost. Seveda še vedno kak bolnik navaja slabost, ki pa je sorazmerno blaga. Ne opazimo pa močnih slabosti in bruhanja. Prisluhnemo bolniku, ki podrobno opiše težave, s katerimi se je spoprijemal, in jih ob naslednjem ciklu terapij skušamo s kombinacijo različnih zdravil iz različnih skupin preprečiti.«

Pri katerih bolnikih pričakujemo močneje izraženo slabost?

»Veliko bolj so nagnjeni k slabosti tisti, ki so že imeli potovalno slabost in ki tudi sicer večkrat bruhajo. Pri takem bolniku bomo pozornejši, in čeprav ne uživa citostatikov iz skupine visokoemetogenih zdravil, bomo dodajali več zdravil proti slabosti in bruhanju kot pri tistem, ki predhodne slabosti ni imel.«

izr. prof. dr. Janja Ocvirk

V kakšni obliki pa so zdravila za preprečevanje slabosti – antiemetiki?

»Določena zdravila so v obliki tablet, druga v ampulah. Seveda pa je odvisno od kemoterapije, katero vrsto bomo predpisali. Če bolnik prejema zdravila venozno, običajno vsa zdravila dajemo venozno. Če zdravljenje poteka v obliki tablet, bolnik vseskozi prejema tablete.«

Kako pa je z zdravljenjem slabosti in bruhanja pri bolnikih, ki so obsevani?

»Ravno tako uporabljamo skupino zdravil, ki deluje na receptorje HT 3, in skupino starejših antiemetikov, kot je metoklopranid, pa tudi kortikosteroide. Pri bolnikih, ki imajo obsevanja glave, pa se slabost pojavlja predvsem zaradi možganskih zasevkov, zato se za njeno preprečevanje večinoma uporabljajo kortikosteroidi. Sicer pa se uporabljajo tudi pri obsevanju zdravila iz prvih dveh skupin antiemetikov.«

Kakšno je mesto akupunkture in drugih alternativnih pristopov?

»Vsi ti pristopi imajo svoje učinke. Standardno jih na onkološkem inštitutu ne izvajamo, se jih pa bolniki občasno poslužujejo in seveda jim lahko pomagajo, še posebej pri dolgotrajnih težavah, npr. depresiji ali anticipatornih slabostih, pri katerih nimamo pravih zdravil. Manj so uspešni pri težavah, ki so vezane na določen krajši cikel zdravljenja. K tem pristopom lahko vključimo tudi sproščanje in še druge preparate, ki bi lahko pomagali.« 

V Izvedenskem mnenju o farmakoloških in kliničnih raziskavah antiemetičnega učinka ingverja prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo UL navaja, da je večina raziskav, ki dokazujejo učinek ingverja proti slabosti in bruhanju zaradi zdravil, opravljena na bolnikih s kemoterapijo (poročilo EMA 2012 je vzelo v pregled štiri klinične raziskave učinka ingverja na slabost in bruhanje zaradi kemoterapije) in da mehanizem učinka ingverja na preprečevanje emetogenosti ni poznan. Glede na to, da farmakološke študije kažejo, da ingver deluje proti slabosti na nespecifičen način, pa lahko pričakujemo, da deluje tudi proti slabosti, ki jo povzročijo preostala zdravila.

Veliko slišimo tudi o zdravilnih učinkih ingverja. Ali pomaga pri slabosti zaradi zdravljenja s kemoterapijo?

»Ingver je dokazano učinkovit za preprečevanje slabosti. Največ raziskav je bilo opravljenih pri preprečevanju potovalne slabosti in slabosti v nosečnosti. Gotovo pa ima svoje mesto tudi pri zdravljenju raka v kemoterapiji. Opravljene so raziskave o njegovi učinkovitosti pri lajšanju pooperativne slabosti, v onkologiji pa bi ga bilo treba še preizkusiti. Verjetno pa je ena izmed alternativ. Moje osebno prepričanje je, da ne more preprečiti slabosti in bruhanja pri visokoemetogenih zdravilih in tam, kjer uporabljamo kombinacijo zdravil, pomaga pa lahko pri nizkoemetogenih. Osebnih izkušenj nimam. Ingver sicer nima poznanih interakcij s kemoterapijo, bolniki pa ga lahko preizkusijo in ga tudi priporočamo.«

Foto: Bigstock