Kombinacije imunoterapije s kemoterapijo za še daljša preživetja

Kombinacije imunoterapije s kemoterapijo za še daljša preživetja

27.12.2018, 07:00 S. A. S. Kako zdravimo
Incidenca raka v Sloveniji je primerljiva z večino zahodnih držav Evropske unije, prav tako naraščanje števila obolelih. Rak pljuč je visoko na lestvici najpogostejših vrst raka pri nas, pri ženskah na četrtem mestu, pri moških na tretjem mestu. Njegovo naraščanje poskušamo zajeziti s številnimi ukrepi, z ozaveščanjem o zdravem načinu življenja ter s čim zgodnejšim prepoznavanjem in zdravljenjem. 
stareja oseba-pregled-rak

In ravno na področju zadnjega so se zgodile pomembne spremembe, je na delavnici O novostih v zdravljenju raka povedal doc. dr. Viljem Kovač, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani in pojasnil: »Močno so napredovali diagnostika, radioterapija, kirurške tehnike in sistemsko zdravljenje raka pljuč, pri katerem je odkritje imunskih stikal v imunoterapiji prineslo nesluten razvoj v do zdaj skopih rezultatih zdravljenja raka pljuč. Seveda pa so genski polimorfizmi in vplivi okolja tisti, ki odločijo, kdo bo zbolel za rakom, pa tudi, kako se bo odzval na zdravljenje.«

Od skromnih začetkov do zazdravljenja bolezni in dolgoročnih preživetij

»Vsako sistemsko zdravljenje ima začetek in svojo razvojno pot; pri raku pljuč se je začelo v 80. letih z zdravljenjem z antraciklini in se nadaljevalo z zdravljenjem s citostatiki, pri čemer je glavno vlogo odigrala platina. Z odkritjem tarčnih zdravil smo začeli posamezniku prilagojeno zdravljenje raka pljuč. Šele v zadnjem desetletju pa smo priča resnično ogromnemu koraku naprej – imunoterapiji, ki predstavlja velik napredek v sistemskem zdravljenju raka pljuč pa tudi drugih vrst raka,« je začela predstavitev novosti v zdravljenju raka pljuč internistka onkologije mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

 mojca-unk 

Novosti v imunoterapiji raka pljuč je predstavila internistka onkologije mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

 
»V enemu samem letu se je zgodilo toliko novega, da tudi strokovnjaki vsem novostim komaj še sledimo. Priča smo bili številnim prelomnim študijam. Novosti so pri nedrobnoceličnem pa tudi pri drobnoceličnem podtipu raka pljuč, kar je za zadnjega nepredstavljiva novost, saj kar 30 let na tem področju ni bilo nič novega. Prav tako so novosti pri razširjenem in lokalno napredovalem raku pljuč, v prihodnje pa se obetajo tudi pri adjuvantnem, to je pri dopolnilnem pooperacijskem zdravljenju,« je orisala mag. Unk prihajajoče novosti v zdravljenju enega najusodnejših rakov, raka pljuč.

Uspešne kombinacije kemoterapije z imunoterapijo

»V zadnjem letu poznamo že povsem nove kombinacije z imunoterapijo. Velik obseg študij se nanaša ravno na kombinacije imunoterapije in kemoterapije, ne glede na histološki podtip raka. Pa tudi kombinacije in vse mogoče nivoje kombinacij različnih imunoterapij, ki kažejo na to, da je zdravljenje z imunoterapijo v vseh primerih uspešnejše. Imunoterapija se je pokazala kot primerna tudi za lokalno napredovali NDRP, tako da ima zdaj tudi del teh bolnikov upanje na uspešnejše zdravljenje.
 
Ena najpomembnejših novosti je gotovo zdravljenje v prvi liniji s kombinacijo pembrolizumaba in kemoterapije. Izsledki raziskave KEYNOTE-189 so pokazali, da se močno izboljša celokupno preživetje brez napredovanja bolezni in skoraj prepolovi tveganje za napredovanje bolezni ali smrt.«

Zakaj torej kombinacija kemoterapije z imunoterapijo? »Pri zdravljenju z imunoterapijo je treba vedeti, da lahko traja tudi več mesecev, preden se začnejo kazati prvi pozitivni učinki. Zato je terapevtsko okno pri bolnikih s hudim bremenom bolezni ozko, saj lahko sploh ne doživi obdobja, daljšega od dveh mesecev, da bi lahko ugotovili, ali je imunoterapija delovala. In ravno tukaj je kombinacija s kemoterapijo ključna, saj zdravljenje s citostatiki deluje takoj in omogoča, da se pri bolniku učinek imunoterapije sploh razvije. Glede kombinacije imunoterapije in kemoterapije smo bili nekoliko v dvomih zaradi mogočih sopojavov, vendar smo si hkrati želeli dodatnih izboljšav. Pokazalo pa se je, da že z mehanizmom delovanja kemoterapija potencira delovanje imunoterapije in naredi bolezen bolj imunogeno. Kemoterapija namreč povzroči odmrtje celic, zaradi česar se začnejo sproščati antigeni, ki so oprijemališča za imunoterapijo. Zdravljenje za bolnika je tako še uspešnejše, hkrati pa se zviša delež mogoče ozdravitve,« je obrazložila delovanje novega pristopa zdravljenja onkologinja mag. Unk.

Za odkritje zaviralcev imunskih stikal prejela Nobelovo nagrado za medicino

Gotovo sta si oba strokovnjaka – Japonec Tasuku Honjo za odkritje PD-L1 in Američan James P. Allison za odkritje anti CTLA-4 – zaslužila letošnjo prejeto Nobelovo nagrado za medicino. V resnici gre za neprecenljivo odkritje in prelomnico v zdravljenju različnih vrst raka pa tudi hematoloških obolenj, sta poudarila mag. Mojca Unk in doc. Viljem Kovač.

 
  
Komu bomo predpisali kombinacijo kemoterapije z imunoterapijo

»Kakšno kemoterapevtsko shemo bomo izbrali za posamičnega bolnika, bo odvisno od podtipa raka pljuč. Pojavljajo pa se različna vprašanja v povezavi z markerji: kaj storiti z bolniki, ki imajo izraženost PD-L1 nad 50 %; ali jim dati imunoterapijo ali pa jo kombinirati s kemoterapijo? Vemo, da bomo terapijo glede na obseg bolezni in če so nekadilci, skoraj gotovo kombinirali s kemoterapijo; pri kadilcih se mogoče ne bomo enako odločili. Zlati standard pri PD-L1 pod 50 % je gotovo kombinacija, vendar ne vemo, kako bi se odločali pri PD-L1 negativnih bolnikih. Zastavlja se tudi vprašanje dostopnosti terapij. EMA (Evropska agencija za zdravila) je potrdila samo zdravljenje iz raziskave KEYNOTE-189, ki tako že postaja standardno prvolinijsko zdravljenje. Vse druge terapije so v Evropskih smernicah za zdravljenje raka, ni pa jih potrdila agencija za zdravila,« je pojasnila mag. Unk.

»Slovenija sledi strokovnim smernicam, čeprav se celoten postopek še odvija, saj se je treba glede na veliko število bolnikov odločiti, kaj vse bo zavarovalnica odobrila. Če vemo, da je letno 1.400 bolnikov z rakom pljuč in da jih ima od tega polovica metastatsko diagnozo, je to zelo velik strošek, je opozorila onkologinja. Zato bo treba postaviti določena merila, saj vsem ne bo več mogoče zagotoviti vseh terapij,« je opozorila strokovnjakinja. 
A treba je biti pozitiven. V enem letu se zgodi zelo veliko novega, že zdaj smo z imunoterapijo močno podaljšali življenje in izboljšali njegovo kakovost, pričakujemo pa še nove izboljšave in še več možnosti za bolnike z rakom pljuč, je sklenila predstavitev najnovejših sprememb v zdravljenju mag. Mojca Unk.

 
 

Podrobnosti o raziskavi KEYNOTE-189

Zdravilo pembrolizumab s kombinacijo izboljšalo preživetje tudi pri PD-L1 negativnih bolnikih

Gre za ključno preskušanje 3. faze, ki je ocenjevalo uspešnost zdravljenja pembrolizumaba s pemetreksedom in platino (cisplatin) v prvi liniji zdravljenja nedrobnoceličnega raka pljuč (NDRCP). Sodelovalo je 616 bolnikov; polovica je prejemala kombinacijo, druga polovica pa samo kemoterapijo. Bolnikom na kemoterapiji se je ob hudem poslabšanju stanja omogočil prehod na pembrolizumab. Izsledki so pokazali, da se je izboljšalo celokupno preživetje brez napredovanja bolezni in skoraj prepolovilo tveganje za napredovanje bolezni ali smrt. V tej raziskavi je imunoterapevtsko zdravilo pembrolizumab skupaj s kemoterapijo v primerjavi samo s kemoterapijo podaljšalo celokupno preživetje in preživetje ne glede na izraženost PD-L1.



Foto: Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.