Avtor: R. M. Z.
Raziskovalci so s pomočjo genskega inženiringa naredili korak naprej k morebitnim prihodnjim presaditvam v prašičih vzgojenih večjih organov v človeka. Eno (in še zdaleč ne edino) vprašanje, ki jih je mučilo, je povezano z virusi PERV (prašičji endogeni retrovirus).
Virusi PERV so raztreseni po prašičjem genomu in bi ob presaditvi organa lahko nekega dne okužili človeka, ki je prejemnik prašičjega srca, pljuč ali ledvic. Testi so sicer v genetični kodi prašičev prepoznali 25 endogenih retrovirusov in tudi pokazali na možnost prenosa s prašiča na človeka.
Zdaj pa je ameriško podjetje, ki želi vzgajati za transplantacijo primerne prašičje organe, sporočilo, da jim je uspelo odstraniti vseh 25 virusov, ki da tako ne predstavljajo več tveganja v primerih transplantacij. S pomočjo tako imenovane tehnologije prihodnosti Crispr, ki se uporablja za urejanje genov, so ustvarili 37 prašičkov, pri katerih so odstranili skrite viruse v njihovi DNK. S tem je znanost stopila korak bližje, da bi lahko v prihodnje morda zdravniki v človeka presajali tudi večje prašičje organe.
| Ksenotransplantacije: ko se za presaditev uporabi organ, ki je vzgojen v živali prav za ta namen. Prašičji organi so za transplantacije primerni, ker so primerljive velikosti s človeškimi. |
V želji, da bi pomagali pri pomanjkanju razpoložljivih organov za presaditve, ameriški znanstveniki priznavajo, da so ustvarili najbolj gensko spremenjene živali. Poizkus so začeli s celicami prašičje kože in s t. i. tehnologijo Crispr te viruse nato uspešno odstranili. S pomočjo tehnike kloniranja so nato genetski material prenesli s prašičjih celic brez virusov na prašičje jajčece, da so nastali zarodki. Po postopku, za katerega raziskovalci priznavajo, da še ni popoln, so sporočili, da so ustvarili 37 zdravih prašičkov brez omenjenih virusov v genskem zapisu.
Kljub uspehu družbe eGenesis njihova ekipa poudarja, da še vedno ostaja velik izziv, kako preprečiti da človeško telo ne bi zavrnilo prašičjega organa.
“Če so informacije resnične, je to velik dosežek,” je novice o odstranitvi virusev komentoral virolog dr. Joachim Denner z berlinskega inštituta Robert Koch Institute, ki je preučeval skrivnostne sekvence virusa PERV. Še vedno namreč znanstveniki ne vedo, ali lahko virusni delci prašičev sploh okužijo človeka ali povzročijo bolezen. In četudi so zdaj Američani “umaknili z mize” nevarnosti, ki bi jih lahko za transplantacijo predstavljal prenos virusa PERV, je potrebno še precej sprememb, da človeško telo ne bi zavrnilo prašičjih organov oziroma, da le-ti ne bi imeli škodljivih posledi na človeško telo, ob tem pišejo na spletni strani http://www.sciencemag.org. Zaskrbljenost zaradi PERV je sicer težko odmisliti, sploh ker na možnost okužbe človeških celic kažejo študije. Znano pa je, da že presejani organi drugih ljudeh lahko povzročijo imunske reakcije, ki lahko vodijo tudi v zavrnitev presajenega organa.
Znanstveniki so sicer že vsadili celice trebušne slinavke iz prašiča v ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 in niso našli dokazov o naknadni okužbi s PERV, uporaba inzulina pa se je pri bolnikih po presaditvi bistveno znižala. Vendar pa, kot opozarja Denner, gre v teh primerih za prenos manjšega števila celic in bi bil lahko odziv drugačen v primeru presaditve večjega organa. Sicer pa v ljudi presajajo tudi prašičje srčne zaklopke.
