Avtor: Urban Praprotnik
Vas kdaj boli hrbet? Vas boli v vratnem delu ali bolečina seva po ramenih in mogoče naprej po rokah, vas kdaj useka in ne popusti v ledvenem delu hrbta ali pa žari bolečina v eni izmed zadnjic in seva navzdol po nogi? Nekaj od tega naj bi vsaj občasno čutilo kar okoli 80 % odraslih ljudi. Ja, s križem ima današnji človek veliko »križev«.
Vzrokov, da boli, je več. Hrbtenica je namreč marsikaj – sestavlja jo na primer kar 33 (34) vretenc, med njimi je 23 medvretenčnih ploščic, na njo se narašča veliko mišic in ligamentov. Na gibanje in stabilnost hrbtenice vplivajo gibanje medenice, nog, stopala, ramenskega obroča in rok. V hrbteničnem kanalu je hrbtenjača, med vretenci pa ima pot veliko perifernih živcev, ki oživčujejo skoraj celotno telo. Dodatno so lahko bolečine v hrbtu včasih le prenešene bolečine, katerih vzrok je nekje drugje, npr. v notranjih organih. Ne nazadnje pa se moramo zavedati tudi dejstva, da je bolečina na koncu nekaj subjektivnega, ki se dogaja v možganskih procesih. Če torej le ena reč ni takšna, kot naj bi bila, se lahko zaradi medsebojne odvisnosti težave seštevajo v vse večji problem, ki nas lahko skoraj v celoti onemogoči. Ja, takrat se kar druga za drugo začnejo podirati domine. Na križu se torej križa veliko reči in ni čudno, da je ravno tu mesto, na katerem se izobesi žrtev.
Kako reševati problem?
Vzroki za bolečine v križu so torej številni. Zato so tudi rešitve različne. Ene zahtevajo skrbno zdravniško pomoč, medtem ko so druge takšne, iz katerih se lahko izkopljemo brez zdravniških posegov, in to predvsem z boljšo telesno nego. Kar približno 95 % ljudi ima takšne vrste sreče v nesreči. Večina izmed nas lahko torej kar sama zaviha svoje rokave, in to najbolje še preden začne boleti. Kot dobro vemo, je zdravje lažje ohranjati kot pa na novo postavljati. Če se nam bolečina pojavlja redno in traja dlje, pa na vsak način poiščimo zdravniški nasvet.
Pri tem, ko obiščemo zdravnika, je to lahko tudi »nevarno«. Če nas ta na primer pošlje na slikanje hrbtenice, obstaja velika možnost, da bo diagnoza neke vrste anatomska okvara, pomanjkljivost. In če potem obupani sprejmemo, da nimamo več kaj narediti, to ni ravno dobra popotnica. V raziskavi, v katero so vključili 98 ljudi, ki sicer niso imeli bolečin in so bili torej zdravi, so pri kar 65 odkrili, da imajo neke vrste okvaro. Ampak na pozabimo, ti ljudje kljub tej slabi sliki niso imeli težav. Na drugi strani pa so tudi ljudje, ki imajo hude kronične bolečine hrbta, a jim slikanje ne pokaže pomanjkljivosti.
Če okvara torej ni takšne vrste, da bi zahtevala operativni zdravniški poseg, je pri ozdravitvi ali vsaj omilitvi težave ključno, da se tega lotimo s celostno vsakodnevno nego, ki temelji na dobrem razumevanju naravne nege hrbtenice s čim več dobre volje in z zaupanjem.
Pomembno je prepoznati, katere mišice imamo zaradi enoličnih gibanj ali na primer pretiranega sedenja skrajšane in zakrčene; katere so na drugi strani tiste mišice, ki so prešibke in raztegnjene; kako to neravnotežje z boljšo držo in gibanjem uravnotežiti; kako izboljšati prehranjenost medvretenčnih ploščic in posledično njihovo odpornost; kako bolje sprejemati bolečino, da nas ta ne onesposobi preveč, ampak da z njo lažje prepoznamo pot k boljši negi.
Ja, vsak nosi svoj križ. Nanj smo lahko pribiti kot žrtve ali pa veliko bolje, da nam ta pomaga iskati poti k večji živahnosti. Ali če to prevedemo v kratico KRIŽ = Kažipot Radostnejšega Izvora Življenja.
Avtor članka prireja tudi delavnice naravne nege hrbtenice.
Foto: Bigstock
