Lymska borelioza: letno v Sloveniji več kot 6000 novih primerov bolezni

Lymska borelioza: letno v Sloveniji več kot 6000 novih primerov bolezni

28.3.2018, 23:32 R. M. Z. Kako zdravimo
S pomladnim prebujanjem narave in višjimi temperaturami se prebudijo tudi klopi, ki lahko prenašajo za človeka nevarne okužbe. Slovenija namreč sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. 

V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). 

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Brez bolečine: slina klopa ima anestezijski učinek

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni, pojasnjujejo na NIJZ. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo. 

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih. 


Opozorilo: V Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana,poudarja: »Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so pri nas pogoste. S pričetkom toplejšega obdobja se verjetnost okužb  poveča, zato strokovnjaki opozarjamo na primerno zaščito. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, cepiva proti tej bolezni za ljudi ni. Uspešnost zdravljenja je odvisna od zgodnjega odkritja bolezni. Bolnike s klopnim meningoencefalitisom zdravimo simptomatsko, kar pomeni, da zgolj lajšamo posamezne simptome bolezni. Se pa lahko pred klopnim meningoencefalitisom učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni klopni meningoencefalitis številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme. Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko.«

Lymska borelioza: v Sloveniji smo najbolj ogroženi na svetu

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke. 

Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji, cepljenih še vedno premalo ljudi.


Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Okuženi klopi ne izbirajo 

Tveganju za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, tudi otroci, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. V Sloveniji je po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2015 zaradi lymske borelioze zbolelo  3.741 oseb (187 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 62 oseb (3 na 100.000 prebivalcev). V obeh primerih gre za najnižje število v zadnjem desetletju. Leta 2014 je za lymsko boreliozo zbolelo 3.890 oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 100 oseb. Medtem ko so z borelijami okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, pa je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. 

Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. z NIJZ opozarja, da je kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu, v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek: »Pri nas se, žal, še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, kljub težkemu poteku te bolezni. Podatki za leto 2007 kažejo, da je najmanj en odmerek prejelo le približno 12 odstotkov prebivalcev, na podlagi ocene, ki je bila leta 2013 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja pa ocenjujemo, da se cepi 7,3 odstotka prebivalcev. V Avstriji, ki ima podobno razširjenost povzročitelja bolezni kot pri nas, so z zelo odmevno promocijo uspeli zvišati delež cepljenih s 6 odstotkov v letu 1980 na več kot 80 odstotkov v zadnjih letih, hkrati pa se je močno znižalo število zbolelih. Primer priča tudi o nujnosti izvajanja kampanj, ki so namenjene osveščanju splošne javnosti in bi se jih morali posluževati tudi pri nas.«

Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.  Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja. Pri dveh osebah se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, pri čemer je bil eden tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z vročinsko boleznijo, vendar ni razvila druge, meningitisne faze bolezni. Edina oseba, ki ni zbolela, je bila proti kopnemu meningoencefalitisu cepljena.

Prof. dr. Tatjana Avšič Županc, uni. dipl. biol., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opozarja: »Pri diagnostiki klopnega meningoencefalitisa je pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na endemskem področju ter ali se spominja vboda klopa pred pojavom simptomov, oziroma ali pa je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke. Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. Diagnosticiramo jo posredno z ugotavljanjem specifičnih protiteles. V literaturi je sicer opisanih več primerov izbruhov okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa v Evropi, ki so bile posledice zaužitja surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji prvi, ki smo izbruh tudi dokazali.«

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.