Medzobni prostor naj bo čist

Avtor: R. M. Z.

Posledice neučinkovitega odstranjevanja zobnih oblog, predvsem vnetje dlesni oziroma paradontozo, sodobno zobozdravstvo danes lahko rešuje z naprednimi pristopi, med katere spada tudi uporaba laserja. Čiščenje medzobnega prostora je tista nadgradnja vsakodnevnega ščetkanja, s katero lahko naredimo največ za zdravje svojih zob. 

Začne se v domači kopalnici in nadaljuje pri specialistu (zobozdravniku, paradontologu ali ustnem higieniku), ki ga je treba obiskati predvsem, kadar se pojavijo težave. Na srečo so tudi tehnike zdravljenja majhnih in velikih težav vse naprednejše in učinkovitejše. V zadnjem času se predvsem pri vnetju dlesni zelo uspešno uporablja lasersko terapijo, ki nam jo v tem članku, skupaj z nekaj nasveti o pravilni skrbi za zdrave medzobne prostore, predstavlja Iztok Čož, dr. dent. med.

Kako lahko sami doma poskrbimo za čim boljšo čistočo medzobnih prostorov?

»Medzobni prostori so za navadno pa tudi električno zobno ščetko nedostopna področja ustne votline. So mesta, na katerih se najpogosteje nabirajo zobne obloge in jih je tudi najtežje očistiti. Čiščenje medzobnih prostorov mora postati obvezno vsakodnevno opravilo, ki preprečuje vnetje dlesni in zobno gnilobo. Vsak bi jih moral očistiti vsaj 1-krat dnevno. Pred leti se je svetovala uporaba zobne nitke. Zdaj vedno bolj svetujemo uporabo medzobnih (interdentalnih) zobnih ščetk, ki veliko bolje zajamejo celoten medzobni prostor in bolje očistijo za zobno ščetko nedostopen prostor. Ker je med različnimi zobmi različno velik medzobni prostor, moramo izbrati primerno velikost. To pomeni, da moramo navadno uporabiti vsaj 2–3 različne velikosti interdentalnih ščetk.«

Ali so nam pri tem v pomoč tudi ustne vode?

»V nasprotju z oglaševanjem so omenjena področja nedostopna ustnim vodam. Na zobnih površinah se naredi biofilm (skupki bakterij in njihovih zunajceličnih produktov), ki ga zobna pasta ali ustna voda ne uniči. Te bakterije povzročajo vnetje dlesni in zobno gnilobo. Na teh mestih je zobna gniloba tudi za zobozdravnika najtežje odkriti. Predvsem pri zobeh, pri katerih plomba prehaja na medzobno ploskev, je mesto, na katerem ob neustrezni higieni zelo pogosto ponovno nastane zobna gniloba (sekundarni karies). Še zlasti pri amalgamskih plombah, ki so črne oz. temne, je tak karies zelo težko zaznati in pogosto vodi v obsežno destrukcijo zobne krone. Treba ga je odstraniti mehansko, torej s ščetko, z nitko ali medzobno ščetko. Če ga ne odstranimo sčasoma iz mehkih zobnih oblog (ki jih ščetka lahko odstrani), nastanejo trde zobne obloge (zobni kamen), ki jih ščetka ne more več odstraniti in jih mora odstraniti zobozdravnik ali ustni higienik.«

V katerih primerih to ni dovolj in je treba obiskati specialista?

»To je težko reči. Navadno svetujemo preglede pri zobozdravniku na šest mesecev oz maksimalno eno leto. Ob pregledu zobozdravnik ugotovi potrebo po profesionalnem čiščenju. V medzobnem prostoru imamo lahko težavo z dlesnijo, ki se najpogosteje kaže s krvavitvijo dlesni (krvava interdentalna ščetka …). Če se ta krvavitev ne umiri pri rednem čiščenju z interdentalno ščetko, je smiselno, da se naročimo na pregled k zobozdravniku. Da bi bil v tem področju lahko karies, nam lahko pomaga ugotoviti zobna nitka, ki se navadno na takih mesti scefra ali strga. Če se to dogaja, je smiselno, da se naročimo na pregled.«

Kdaj pride v poštev laserska terapija?

»Za lasersko terapijo vnetja dlesni se odločimo kot dopolnilo klasični metodi zdravljenja vnetja dlesni (paradontalne bolezni). Gre predvsem za pomoč pri napredovali paradontalni bolezni, ko globina žepov preseže 3 mm.«

Kako poteka takšno zdravljenje?

»Najprej je treba odstraniti mehke in trde obloge, ki so nad dlesnijo (ultrazvočno s poliranjem, lahko tudi peskanjem). Po ponovni kontroli globini žepov (sondiranje) se nato odločimo za luščenje in glajenje korenin zob, kjer globina sondiranja žepov presega 3 mm. Ko imamo mehansko očiščene površine, nam je v veliko pomoč zdravljenje z laserjem. Ta deluje na dva načina. Lasersko svetlobo prek posebnih nastavkov usmerimo v paradontalni žep, kjer nam pomaga pri razkuževanju. Bistveno zmanjša število bakterij v žepu ter pospeši zdravljenje in izboljša prognozo zdravljenja paradontalne bolezni. Laser deluje tudi stimulativno in pospešuje celjenje tkiva (po luščenju in glajenju korenin, operativnih posegih, ekstrakcijah, po herpesu …). Pri napredovali paradontalni bolezni je zato po mojih izkušnjah bistveno boljša prognoza zdravljenja, če uporabimo laser. Poleg tega zmanjša možnost potrebe po operativnem zdravljenju (ko se stanje po luščenju, glajenju in po laserski terapiji ne izboljša).«

Ali ima uporaba laserja kakšne omejitve, kontraindikacije in pomanjkljivosti?

»Pri delu z laserjem ni nobenih zdravstvenih omejitev (bolezenskih stanj), ki bi nam omejevale delo. Zaradi visoke in skoncentrirane energije laserskega žarka je treba poskrbeti za zaščito oči. Zaščitna očala za terapevta in pacienta so obvezna, saj se lahko v nasprotnem primeru pojavijo poškodbe. Med pomanjkljivosti mogoče spada le do, da laser še vedno popolnoma ne nadomesti svedra. Z laserjem ne moremo odstranjevati kovine (amalgamskih plomb, kovinskih prevlek, zatičev …) in keramike.«

Ali lasersko čiščenje postaja standard in je (ali mogoče bo) vključeno v zdravstveno zavarovanje?

»Prednosti pomoči laserja, predvsem pri zdravljenju paradontalne bolezni, se zaveda vedno več zobozdravnikov. Lahko rečem, da je laser standard v moji ambulanti že nekaj let in sem z rezultati izjemno zadovoljen. Zaradi visokega začetnega vložka v nakup laserja in opreme pa ga uporabljamo le v zasebnih zobozdravstvenih ordinacijah in ni del standarda javnih zobozdravstvenih ustanov, kar žal pomeni, da so terapije, ki vključujejo lasersko terapijo, seveda samoplačniške. Vedno več ljudi pa se zaveda stvarnosti našega zdravstvenega sistema in so za ureditev svojega ustnega zdravja pripravljeni plačati. Standardi, ki jih predpisuje ZZZS, so nekaj desetletij za sodobno stomatologijo (amalgam, fasetirane prevleke, izbor zlitin, neplačevanje ustne higiene …). ZZZS ne krije niti čiščenja zobnega kamna, kar je osnova zdravja ustne votline, kaj šele drugih sodobnih načinov zdravljenja.«

Vrste laserjev v zobozdravstvu

V osnovi dentalne laserje delimo glede na valovno dolžino svetlobe, ki jo proizvajajo, v dve skupini: trdi laser in mehki laser.

Mehki laser, ki je zaradi dostopnejše cene pri nas bolj razširjen, s svojo valovno dolžino prodre globlje v tkiva. Uporablja se za:

–      manjše kirurške posege (gingevaktomije, ekscizije …),

–      hemostazo,

–      biostimulacijo, ki pomaga pri celjenju, zmanjšuje bolečine po puljenju,

–      razkuževanje paradontalnih žepov,

–      razkuževanje živčnih kanalov,

–      pospeši celjenje herpesa in

–      zmanjšuje občutljivost zobnih vratov.

Trdi laser ima nekoliko drugačen način delovanja in je uporaben na več področjih; enako kot pri mehkem laserju ga uporabljamo pri:

–      kirurških posegih (lahko tudi obsežneje kot mehki; večje ekscizije, gingivektomije),

–      odpiranju implantatov,

–      razkuževanju paradontalnih žepov,

–      razkuževanju živčnih kanalov,

–      pospešitvi celjenja herpesa in

–      zmanjševanju preobčutljivosti zobnih vratov.

Trdi laser lahko nadomesti tudi sveder in ga lahko uporabljamo pri odstranjevanju kariesa. Ker dela brezkontaktno, ni tistega nadležnega zvoka in tresljajev, ki jih po navadi povezujemo z zobozdravnikom in nekaterim ljudem povzroča več stresa kot dejanski poseg.

Pri  ‘vrtanju’ z laserjem je tudi bistveno manjša bolečina in je več posegov mogoče izvesti brez lokalne anestezije, kar je zelo uporabno pri delu z otroki.                                                                                                                                                

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj