Migrenski glavoboli: skupno je pomanjkanje magnezija

Avtor: Tjaša Lampret

Težko bi našli človeka, ki vsaj enkrat v življenju ne bi izkusil glavobola. To ni nenavadno, če poznamo podatke Mednarodnega združenja za glavobol (International Headache Society). 

V razvrstitvi iz leta 2013 najprej ločijo tri glavne skupine – primarne glavobole, sekundarne glavobole ter nevralgije možganskih živcev, centralno in primarno obrazno bolečino in druge glavobole –, nato pa v 14 podskupinah naštejejo več kot 200 glavobolnih diagnoz. 

Glavobol zaznamuje bolečina v glavi. Ko se pojavi, jo je težko odmisliti, tudi če ne napade v najhujši obliki. Kot eni hujših veljajo migrenski glavoboli. Spadajo v skupino primarnih glavobolov, kamor prištevamo še tenzijski glavobol, trigeminalne avtonomne cefalgije (TAC ali glavobol v rafalih).

Mučnim glavobolom, ki se pogosto pojavijo nepričakovano, se običajno pridružijo tudi: slabost, bruhanje in občutljivost na svetlobo in hrup. Ločimo dve glavni različici migrene, in sicer migreno brez avre in migreno z avro, poznane pa so še druge manj pogoste vrste. Veliko večino migrenskih glavobolov predstavljajo migrene brez avre. Zdravila za zdravljenje migren ni, je pa, kot kažejo različne študije, mogoče vplivati na pogostost pojava napadov in intenzivnost bolečine.

Spol, dednost in pomanjkanje magnezija

Čeprav pri pojavu migrene starost ni odločilni dejavnik, je najpogostejša pri mlajših odraslih med 25. in 40. letom starosti. Možgani pri bolnikih z migreno se na dražljaje odzovejo še posebej aktivno, kažejo raziskave, sprožilci napadov pa so lahko: stres, hormoni (pri ženskah), senzorični dražljaji, prehrana in spremembe v vsakodnevni rutini, če jih naštejemo le nekaj.

Migrenski glavoboli prizadenejo trikrat več žensk kot moških, to pa strokovnjaki povezujejo z nihanjem ravni hormonov. Večina ljudi, ki jih prizadene migrena, imajo tudi družinske člane, ki trpijo za to težavo. Obstajajo trdni dokazi, da je pomanjkanje magnezija veliko bolj razširjeno med ljudmi z migrenami v primerjavi s kontrolnimi skupinami.

Magnezij: vsestranski in protistresni mineral

Kot pomemben znotrajcelični kation je magnezij bistvenega pomena za številne znotrajcelične procese, raziskave pa še kažejo, da igra pomembno vlogo v patogenezi migrene, čeprav stroka vzroke za glavobolne napade še raziskuje. Pomanjkanje magnezija je povezano z dejavniki, ki sprožajo glavobole, vključno s sproščanjem nevrotransmiterjev in z vazokonstrikcijo (povečanje napona (tonusa) gladke mišičnine v žilni steni, ki povzroči zoženje žil). 

Magnezij je namreč nadvse vsestranski mineral, ki vpliva na normalno delovanje celotnega organizma, med obsežnim seznamom blagodejnih in zdravilnih učinkov, ki jih ima, pa je tudi vpliv na migrene, saj uravnava živčno napetost in blagodejno vpliva na glavobole. Igra pomembno vlogo pri delovanju mišic in živcev, prispeva k trdnosti kosti, je pomemben za normalen srčni ritem in vpliva tudi na delovanje več kot 300 encimov, ki so udeleženi v biokemičnih reakcijah v organizmu (od sinteze beljakovin in nukleinskih kislin do presnove ogljikovih hidratov in maščob). Zaradi pomirjevalnega delovanja ga mnogi imenujejo »protistresni mineral«.

Ob pomanjkljivem vnosu tega vsestranskega minerala v telo se lahko pojavijo večje patofiziološke spremembe: če s hranili ne vnesemo dovolj magnezija, ga telo črpa iz zalog v kosteh, ledvice pa uravnavajo njegovo odvajanje. Dodajanje tega minerala je zato še posebej pomembno za vse skupine, ki imajo zaradi različnih razlogov povečano potrebo po magneziju ali pa ga zaradi svojega zdravstvenega stanja in načina življenja izločajo v povečanih količinah.

Kaj pravi stroka?

Raziskave so razkrile, da imajo ljudje z migrenskimi glavoboli v primerjavi z drugimi nižje ravni magnezija v serumu in tkivu. Zaradi večplastne vloge, ki jo ima magnezij v patogenezi migrene, je samostojno ali ‘v družbi’ pogosto v središču strokovnih raziskav. Njegovo učinkovitost so preučevali za primere akutnih glavobolov pa tudi za preventivo glavobolov. Ugotovitve kažejo, da je oralna uporaba magnezija učinkovita v preventivi, ob akutnih glavobolih pa zdravljenje z intravenskim dodajanjem magnezija, zapišejo avtorji raziskave, ki je bila leta 2009 objavljena v reviji Expert Review of Neurotherapeutics. Magnezij predstavlja zdravljenje, ki je preprosto, cenovno ugodno, varno in ga bolniki dobro prenašajo, še zapišejo v sklepu raziskave.

In kaj kažejo študije o dodatkih magnezija v preprečevanju ali zmanjševanju simptomov migrenskih glavobolov? Tri izmed štirih s placebom kontrolirane študije so ugotovile zmerno zmanjšanje v pogostosti pojava migren pri bolnikih, ki so prejeli do 600 mg magnezija dnevno. Avtorji v sklepu zapišejo, da jemanje 300 mg magnezija dvakrat dnevno samostojno ali v kombinaciji z zdravili lahko prepreči migrene.

Ni lahko določiti pomanjkanja magnezija v telesu. Magnezij namreč deluje na celični ravni in se kopiči v organih ter živčnih tkivih. Odrasel človek ima v telesu okoli 25 gramov magnezija, in ker ga je manj kot dva odstotka v krvi, splošni krvni testi ne odražajo ravni tega minerala v našem telesu. Okoli 65 odstotkov magnezija je v kosteh in 31 odstotkov v znotrajcelični tekočini, opozarjajo avtorji v raziskavi o vlogi magnezija v patogenezi in zdravljenju migren, ki je bila objavljena leta 2012 v Journal of Neural Transmission.

Sklepi sistematične in pregledne raziskave metod določanja ravni magnezija v telesu so pokazali, da so koncentracije magnezija v serumu/krvni plazmi, v rdečih krvničkah v krvi in z urinom izločenega minerala spreminjajo gleda na – kot zapišejo avtorji – »prehranske manipulacije«. To poenostavljeno pomeni le, da naša prehrana in vnos hranil vplivata na vrednosti magnezija v telesu. Študija je bila leta 2011 objavljena v reviji Magnesium Research.

Foto (zgoraj): Profimedia

Foto (spodaj): Bigstock