Avtor: dr. Andreja Čufar, mag. farm.
Ste tudi vi med tistimi, ki štetje prehojenih, pretečenih, prekolesarjenih ali preplavanih kilometrov zaupate mobilni aplikaciji na svojem pametnem telefonu? S pomočjo mobilnih aplikacij lahko merimo in spremljamo številne parametre, ki kažejo na delovanje našega organizma in naše življenjske funkcije, mnoge pa nas tudi opominjajo in motivirajo pri izvajanju določenih z zdravjem povezanih dejavnosti, pa naj bo to opomnik za redno jemanje zdravil ali izvajanje vsakodnevne ali tedenske fizične aktivnosti.
Statistike kažejo na eksponentno rast števila uporabnikov in tudi novih aplikacij na področju zdravja in zdravega načina življenja. Po nekaterih ocenah je na voljo okoli 40.000 z zdravjem povezanih aplikacij za uporabo na mobilnih napravah. Pa ne le mobilnih telefonov, tudi zapestnice, ure, prstane, oblačila, dejansko kar koli si lahko zamislimo – skoraj za vse zdaj že obstaja digitalna različica, ki lahko spremlja, koliko korakov ste prehodili danes, meri vaš srčni utrip ali oceni, kako dobro ste sinoči spali. V zadnjem času mobilna tehnologija premika meje celo na področju duševnega zdravja in lahko dobite aplikacije, katerih cilj je izmeriti čustveno počutje in psihično zdravje. Svetovni trg prenosnih naprav je leta 2015 dosegel dve milijardi dolarjev, leta 2017 pa naj bi že presegel 4 milijarde ameriških dolarjev.
Kakšne so v resnici meritve?
V povezavi z uporabo mobilnih naprav na področju zdravja se porajata vsaj dve ključni vprašanji: prvič, kako točne in natančne so meritve, ki nam jih mobilna aplikacija posreduje in na podlagi katerih se v nadaljevanju odločamo za določene ukrepe; drugič, ali se bodo zaradi uporabe določene aplikacije oziroma naprave tudi izboljšali naši zdravstveni kazalniki, kot nam velikokrat obljubljajo ponudniki tovrstnih naprav oziroma aplikacij. Prvega vprašanja smo se v naši reviji že dotaknili v povezavi z novo zakonodajo na področju medicinskih pripomočkov.
Vas rezultati vzpodbudijo?
Točnost in veljavnost naprave oziroma aplikacije sta samo prvi korak, saj samo z nakupom kopališke tehtnice žal še ne izgubimo odvečnih kilogramov. V nekaterih primerih je natančnost naprave lahko celo manj pomembna od tega, kako se oseba odziva nanjo. Če vam na primer vaša fitnes aplikacija poroča, da ste danes naredili 10.000 korakov, vendar ste jih dejansko naredili le 9.500, to verjetno ne bo veliko vplivalo na vaše telesno zdravje. Veliko pomembneje pa je, če vas vaša mobilna naprava spodbudi, da ste aktivnejši.
Pa ste se kdaj vprašali, katere so tiste značilnosti pametnih naprav, ki vas pripravijo do tega, da spremenite svoje obnašanje, ki vas motivirajo, da stopite na težko pot spreminjanja svojih navad?
Jo po dveh tednih še uporabljate?
Prenosne naprave in aplikacije za sledenje zbirajo široko množico podatkov, kot so: obseg in kakovost gibanja, spanja, število korakov, srčni utrip, kakovost dihanja, poraba vode ter celo meditacija in spremljanje razpoloženja, in nam nato dajo povratne informacije o našem gibanju, spanju, hrani itn. Nekatere raziskave pa kažejo, da je zavzetost za uporabo teh aplikacij zelo podobna zavzetosti pri jemanju zdravil. Ljudje se v začetku hitro navdušimo, potem pa na dobre sklepe kljub aplikaciji hitro pozabimo. Tako ugotavljajo, da se približno tretjina pripomočkov po 6–12 mesecih ne uporablja več. Še več, od 50 do 60 % uporabnikov novo aplikacijo ali prenosno napravo (npr. zapestnico ali pametno uro) preneha uporabljati že v prvih dveh tednih.
Poskušajte se motivirati in aplikacijo uporabljajte stalno
Večina teh naprav omogoča uporabnikom takojšnje povratne informacije in informacije o različnih kazalnikih, povezanih z doseganjem določenih ciljev, na primer s številom prehojenih korakov ali stopnic, porabljenih kalorij, s prevoženo razdaljo, ciklusom spanja in z dolžino spanca. Nekatere aplikacije omogočajo primerjavo doseženih rezultatov z drugimi osebami in tako ustvarjajo tekmovalno vzdušje, ki naj bi uporabnike bolj motiviralo. V zadnjem času se zato številni raziskovalci ukvarjajo z vprašanjem, kateri so ključni dejavniki, ki motivirajo uporabnika, da vztraja pri uporabi pripomočka in s tem uspešneje dosega zastavljene z zdravjem povezane cilje.
Večina študij, ki temelji na načelih socialne kognitivne teorije in kognitivne vedenjske teorije, ugotavlja, da sta samostojnost in motivacija osrednjega pomena za vključevanje in vztrajanje uporabnikov v tako imenovano m-zdravje. Prenosne naprave namreč pri uporabniku povečujejo občutek neodvisnosti in vključenosti v bolj zdrav način življenja in dobrega počutja. Psihologi, ki se ukvarjajo z motivacijsko psihologijo videoiger, ugotavljajo, da obstajajo tri potrebe, ki morajo biti zadovoljene, da dosežemo visoko notranjo motivacijo uporabnikov: samostojnost, sposobnost in psihološka povezanost. Podobno velja za prenosne naprave in aplikacije s področja zdravja. Bolj kot nas aplikacija popelje v svet igre, bolj smo sproščeni, bolj pri njeni uporabi uživamo in jo zato z veseljem uporabljamo.
V mesecu maju in tudi še juniju, dokler ne bo prevroče, je kot nalašč za to, da se vsaj občasno preselimo v svet igre. Če ob tem dosežemo še cilje, ki smo si jih ob novem letu zastavili glede bolj zdravega načina življenja, smo zmagali.
