Avtor: Tina Kralj
Sodobne slikovne in diagnostične metode res omogočajo natančnejši pregled delovanja možganov in boljše odkrivanje bolezni v tej želatinasti gmoti za lobanjo, prav tako njene drugačnosti in anomalije.
A tudi sodobna (nevro)znanost si težko drzne odgovarjati na vprašanje, kaj je »normalno« v povezavi z delovanjem možganov v vsej razsežnosti človekovega življenja in kaj ni. Je izjemen umetnik s svojimi izjemnimi možgani torej norec ali genij?
»Bolezen možganov po navadi vodi v razpad, včasih pa spodbudi nekatere naše prej zavrte sposobnosti, pogosto prav na umetniškem področju,« razlaga nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Morda je pri skladateljih Mauriceu Ravelu in Wolfgangu Amadeusu Mozartu prav bolezen možganov omogočila njuno genialnost. Je Ravelov Bolero nastal prav zaradi skladateljeve poškodbe Sprednjega dela možganov, ki je vodila v t. i. perserveracijo, nagnjenost k ponavljanju, pozneje pa žal tudi v nezmožnost govora, pisanja in igranja na klavir? Ali pa Mozart, ki je sam pripovedoval, kako ga je njegova glasba prebujala in mu zvenela v glavi, da jo je nezadržno moral zapisati kot nekakšno obsesijo in kompulzijo.« Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, nekateri ga imajo za utemeljitelja psihološkega realizma, je imel epilepsijo. Je tudi ta ob vseh življenjskih okoliščinah, na katere je prav tako imela izjemen vpliv, tista, ki je avtorju »pomagala« pisati tako številna dela, ki sodijo v vrh svetovne literature?
Glasba (lahko) poveča naše možgane
Možgani so seveda povezani tudi z glasbeno ustvarjalnostjo, prav tako glasba, ki jo poslušamo (najbrž pa ne vsa) vpliva nanje. Trdnih dokazov, da poslušanje glasbe krepi inteligenco, v resnici sicer ni, opozarja prof. dr. Pirtošek, zato je sodoben pogled na tako imenovani Mozartov učinek zadržan. »Raziskave in tudi naše osebno doživljanje pa nakazujejo pozitiven vpliv na možgane pri učenju igranja na glasbilo ter na razpoloženje pri poslušanju dobre glasbe. Zelo pomembne so tudi raziskave o zdravljenju možganskih bolezni s pomočjo glasbe, ki jih izvajamo tudi na našem kliničnem oddelku.«
Pojdimo po vrsti. Funkcionalno slikanje delovanja možganov je pokazalo, da zvok – glasba – res oblikuje možgane. Kot je že pred nekaj leti ugotovil nevrolog prof. dr. Gottfried Schlaug, so med možgani profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov in neglasbenikov strukturne razlike. Zlasti prvi imajo skozi leta igranja večji volumen sivine v tako imenovanem Brocevem področju, ki je povezano z govorom in delovnim spominom. Izkazalo se je tudi, da prav glasbeniki tudi v starosti ohranjajo znatno več sivine v primerjavi z neglasbeniki, pri katerih omenjeno področje s staranjem običajno upada.
Kaj pa pri otrocih?
Če je torej znan izjemen pozitiven vpliv izvajanja (in ustvarjanja) glasbe na možgane, kdaj jih začeti spodbujati na tem področju oziroma ali je kdaj prezgodaj? Vsak med nami ni za vse, je pravilo, ki si ga velja napisati kar na steno, raziskava vloge glasbenega izobraževanja tudi v zgodnjem otroštvu, ki so jo leta 2009 predstavili v reviji The Journal of Neuroscience, pa je pokazala strukturne spremembe v možganih že po le 15 mesecih učenja glasbila v zgodnjem otroštvu, in sicer kot pomembne za napredek v gibalnih in slušnih sposobnostih. V raziskavi je sodelovalo 31 otrok, starih približno 6 let. Polovica je omenjeno časovno obdobje hodila na tedenske polurne vaje na klaviaturi, kontrolna skupina pa ne, so pa imeli vsi otroci v okviru rednega izobraževanja tudi glasbeni pouk s petjem in z igranjem na bobne in zvonove.
Mozart za majhne torej da ali ne?
Dobre novice na področju raziskovanja možganov seveda niso namenjene le glasbenikom. Plastičnost možganov je značilna za vse; tudi poslušanje glasbe, kot že omenjeno, prinaša dobrobiti. Seveda je ob tem pomembno, kakšno glasbo poslušate (in konec koncev ni nepomembno, kdo jo mora poslušati z vami). Vendarle Mozart? Zakaj pa ne! Mozartov učinek buri duhove; sodobna znanost, ki temelji na »z dokazi podprtem« pristopu, mu je res nekoliko spodnesla prestol, a ne v celoti. Igriva Mozartova glasba, kot je ugotovil francoski znanstvenik in otolaringolog Alfred Tomatis, pomirja, izboljšuje prostorsko zaznavanje in omogoča jasnejše izražanje. Ko je leta 1981 objavil svoje delo Zakaj Mozart?, so mu sledili in na podlagi svojih izkušenj pritrjevali po vsem svetu. Poslušanje Mozartove glasbe naj bi tako povečalo hitrost učenja, umirilo množice, konec koncev dobrodejno vplivalo tudi na živali in rastline. Tomatis zatrjuje, da ta glasba prinaša osvobajajočo zdravilno moč in ravnotežje.
K sreči pa – posebna kot je – vendarle ni edina. Zato najbrž ni odveč še nasvet strokovnjakov vsem nam, starajočim se prebivalcem razvitega sveta, za ohranjanje dobrega delovanja možganov čim dlje v življenju: »Pojdite ven, med ljudi. Družite se, počnite, kar imate radi. Pojdite na koncert, oglejte si razstavo, preberite knjigo. V resnici je skrb za možgane zelo preprosta – aktivno se imejte prijetno.«
V prihodnjih številkah revije, ki je pred vami, bomo na različne načine raziskovali, kako sta povezana zdravje in kultura, oba v ožjem in širšem pomenu. Glasba nam seveda ne bo dala miru; preverili bomo, kaj je ugotovila ekipa strokovnjakov, ki na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana raziskuje vpliv (ustvarjanja) glasbe na bolnike s parkinsonovo boleznijo. Kaj pa literatura – res obstaja tako imenovano zdravilno čtivo in kako naši možgani berejo različna besedila? Na kak način potem prav na podlagi prebranega pozitivne signale pošiljajo naprej po organizmu in kako prepoznati, ali je kakšno čtivo vendarle bolje odložiti na stran, še preden pridemo do konca? Zakaj se zdi, da je bolezen, huda poškodba, tudi prirojena drugačnost v nekaterih posameznikih prebudila umetnike na različnih področjih ustvarjanja? Kaj pa pravilno zaporedje – naprej zdravje, potem kultura …? Saj jo poznate. Konec koncev – tudi to je kultura. In zdravje.
Dodatni viri:
· Predavanje Z. Pirtoška Možgani – med Scilo čudeža in Karibdo mehanicizma v okviru znanstvenih večerov na Dvorcu Zemono, 16. december 2010 (posnetek na svetovnem spletu)
· Predavanje Z. Pirtoška Možgani in umetnost v okviru razstave Možgani – zgodba od znotraj, 27. maj 2014 (posnetek na svetovnem spletu)
· Spletna stran društva Sinapsa www.sinapsa.org
· The Journal of Neuroscience, 11 March 2009, 29 (10): 3019–3025; DOI: 10.1523/JNEUROSCI.5118-08.2009
· Spletna stran http://www.braintraining101.com/
· Spletna enciklopedija www.wikipedia.org
