Avtor: R. M. Z.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bila 1. januarja 2015 skoraj petina prebivalstva Slovenije stara 65 let ali več. Prevladovale so ženske; bilo jih je skoraj tri petine. Tudi zadnje napovedi Eurostata v povezavi s projekcijami prebivalstva za Slovenijo kažejo na povečanje deleža starejših v naslednjih desetletjih.
Tako napovedi Eurostata v povezavi s projekcijami prebivalstva za Slovenijo (t. i. EUROPOP 2013) kažejo, da naj bi se delež starejših (tj. oseb, starih najmanj 65 let) do leta 2060 v celotni strukturi prebivalstva povzpel na skoraj 30 %. Projekcije do leta 2080 pa napovedujejo, da naj bi se posledice generacije »baby boom« do takrat že počasi iztekle in starostna piramida naj bi se začela postopoma stabilizirati.
Podatki kažejo, da še vedno odhajamo v pokoj sorazmerno mladi, revščina med starejšimi pa je po zadnjih podatkih nekoliko nižja
Zadnjih nekaj let ugotavljamo, da se povečuje število predvsem starostnih upokojencev, da se daljša pričakovano trajanje življenje ob rojstvu, da upada število delovno aktivnih prebivalcev.
Po zadnjih podatkih Sursa je v letu 2014 v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo približno 290.000 ljudi, povedano drugače – stopnja tveganja revščine je bila 14,5-odstotna. Med temi 290.000 ljudmi je bilo 55.000 (19 %) takih, ki so bili stari 65 let ali več. Stopnja tveganja revščine med njimi je bila za oba spola skupaj 17,1-odstotna, za vsak spol posebej pa zelo različna: za moške je bila malo manj kot 11-odstotna, za ženske pa skoraj 22-odstotna, torej še enkrat višja (in ta razlika se s starostjo še povečuje).
Koliko oseb, starih 65 let ali več, je delovno aktivnih?
Po podatkih za december 2014 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami (799.758), katerih število se je v tem letu prvič po letu 2010 povečalo, takih, ki so bile stare 65 ali več let, 2.092, kar v celotni strukturi delovno aktivnega prebivalstva pomeni 0,26 %.
V domovih za starejše vsako leto več oskrbovancev
Decembra 2013 je v domovih za starejše prebivalo skoraj 17.700 oskrbovancev; prevladovale so osebe, stare 80 let ali več; delež teh je bil vsako leto večji (decembra 2013 že okoli dve tretjini). Med oskrbovanci so prevladovale ženske (bilo jih je skoraj tri četrtine). Glavni vzroki za prihod v dom za starejše so bili pri 80 % oskrbovancev bolezen in starost oziroma nezmožnost za samostojno življenje.
Različne storitve v okviru dolgotrajne oskrbe prejemalo okoli 59.000 ljudi
Prav prej omenjena domska populacija starejših spada med potencialne uporabnike sistema dolgotrajne oskrbe, vendar ta v Sloveniji zdaj še ni zakonsko urejen (se pa intenzivno dela, da bi se to uredilo). Mednarodne ustanove (OECD, Eurostat, WHO) v enotni definiciji opredeljujejo dolgotrajno oskrbo kot vrsto storitev, ki jih potrebujejo ljudje z zmanjšano stopnjo funkcionalne zmožnosti (fizične ali kognitivne) in ki so posledično daljši čas odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil. Pogoj za vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe vsekakor ni starost, a po prvih podatkih za leti 2011 in 2012 je delež prejemnikov dolgotrajne oskrbe med osebami, starimi vsaj 65 let, znašal okoli dve tretjini; to pomeni, da je bil prejemnik take oskrbe povprečno skoraj vsak deveti petinšestdesetletnik.
