Nekaj več o manj poznanih in skritih alergenih

Nekaj več o manj poznanih in skritih alergenih

30.5.2018, 21:27 prof. Ema Mušič, dr. med., spec. intern., alerg., pulm. Kako zdravimo
S pojavi v živi naravi, ki človeka neprijetno presenečajo v obliki alergije, želimo ljudem približati težko razumljive pojave in povezave pa tudi nasprotno – odsotnost alergijske bolezni, čeprav kožni testi in laboratorijske analize kažejo nanjo. Če za dejanske mogoče nevarnosti vemo, se jim lahko učinkoviteje izogibamo. 
alergije
Veliko podobnih razmerij med snovmi v živem svetu šele odkrivamo, zato je alergologija danes v tako skokovitem razvoju in napredku. Pojasnila nam prinašajo moderne laboratorijske metode molekularne biologije in genetike. V ta zapleten svet domnevnih alergij in podobnih stanj vstopata zdravnik in bolnik po skrbno izpeljanem pogovoru o težavah in okoliščinah nekega neugodnega pojava. Zdravnik se v diagnostiki alergij vse pogosteje posvetuje z biologom, molekularnim biologom, s strokovnjaki za področja biokemije, organske kemije in živilske tehnologije v želji, da bi se razrešil bolnikov problem.

Arašidi. Vse pogostejši in močni alergen, ki lahko povzroči hudo anafilaksijo. Spadajo k stročnicam, mogoče so navkrižne alergije med njimi. Navzkrižnost pa je mogoča tudi z orehi ter indijskimi in brazilskimi oreški. Arašidi so kot skriti alergeni lahko v naslednji hrani:

·         »študentska mešanica« zrnja, oreškov, orehov

·         pecivo, kruh s semeni, polnila testenin, jogurt z misliji ali orehi

·         sirni namazi, arašidovo maslo

·         solatni prelivi, majoneze

·         vegetarijanski namazi, burgerji, mlečne štručke

·         ovseni kosmiči s primesmi

·         kreme z nutelo, marcipan, karamelni bomboni

·         čokolada, čokoladne slaščice, sladoledi

Soja. Soja kot stročnica in sojini izdelki so vse pogostejša sestavina običajne in vegetarijanske hrane. Tako je vstopila kar v osnovno prehrano. Hkrati je pogost in svojski nutritivni alergen. Mogoča je navzkrižnost z drugimi stročnicami, npr. z arašidi, lečo, s fižolom, z grahom, bobom, s čičeriko. Tudi navzkrižnost z brezovim pelodom je mogoča. V široki porabi so sojini napitki, sojine omake, sladice, olje. Kot »skriti« alergen ga vsebujejo:

·         nadomestki mleka, hrana in napitki za dojenčke

·         napitki za mišično moč

·         kruh, keksi, pecivo

·         klobase, salame

·         izdelki s kavo, kakavom, z mlekom v prahu

·         mešanice začimb, past, omake

·         izdelki iz krompirja, ocvrtki

·         industrijske omake, jušne kocke

·         majoneze, kečap

·         namaz nutela, čokolade, bomboni

·         sladoledi, pudingi, karamelni bomboni, margarine, nadomestki mleka

·         sirni namazi

·         mesni nadomestki, namazi

·         omake, solatni prelivi, sojino olje

·         kruhi, testenine, slaščice, pudingi

Sezam.Je redko vzročni alergen, vendar pa zelo intenziven. Vročina njegove alergenske moči ne uniči. Alergene sezama vsebujejo tudi:

·         »študentska hrana«, lešniki, oreški, mak, pistacija, arašidi

·         kruh, keksi, pecivo, sladice

·         jogurti, misliji

·         vegetarijanski namazi

·         aziatske začimbe in paste

Bob. Spada med stročnice. Razen kot okrasna rastlina se uporablja v prehrani kot stročnica. Navzkrižni alergeni z njim so: arašidi, grah, soja. Vsebuje beljakovine in balastne snovi. Alergene boba vsebujejo:

·         kruh, pecivo, keksi, kolači

·         brezglutenski izdelki, testenine

·         panirano meso, zelenjava, ribe

·         krompirjevi ocvrtki

·         klobase, hrenovke

·         kakav, pudingi

·         kreme, namazi

Kostanj.Jedilni. Sladki kostanj ima mogoča navzkrižna reagiranja z avokadom, banano, s kivijem, z breskvijo, poredkoma s paradižnikom in krompirjem. Poznana je tudi navzkrižnost med kostanjem in alergeni lateksa.

Gorčica.Vsebujejo jo začimbe, olja, gorčična moka z zanimivo aromo. Gorčično seme se dodaja vloženi zelenjavi, mesnim marinadam. Služi tudi kot emulgator. Je naravni konzervans. Gorčice, uporabljene v proizvodnji izdelkov, ne spoznamo vedno. Lahko je primešana naslednjim:

·         marinade za meso in ribe

·         kis vložene zelenjave

·         klobase vseh vrst

·         specialni siri

·         namazi, burgerji, štručke

·         mešanice karija in paste

Orehi. Ime orehi se žargonsko uporablja za različne sadeže v lupinah, npr. mandlje, lešnike, orehe, indijske oreške, praoreške, pistacije, makadamija oreške. Kokos in muškatni orešek se običajno pri alergiji za druge orehe dobro prenašata. Na prisotnost teh sadežev moramo misliti pri naslednjih:

·         »študentska hrana«

·         posebne vrste kruha, pecivo, slaščice

·         polnila v testeninah

·         jogurti s primesmi

·         siri, namazi

·         solatni prelivi

·         vegetarijanska živila

·         misliji, mešanice kosmičev

·         slaščice in bomboni z nutelo

·         različne čokolade, bombonjere

·         sladoledi

Koruza. Botanično spada med trave. Laboratorijsko reagira navzkrižno tudi z rižem, s sojo, z arašidi. Mogoče so tudi navzkrižnosti s pšenico, z ržjo, ječmenom, z ovsom. Ker je navzkrižnost tudi s travami, je mogoč vzrok alergij pri pekih.

Pinjole.So semena posebne vrste borovcev; vse pogosteje jih uporabljamo kot hranilo ali dodatek, ker so odličnega, svojskega okusa. Alergijske reakcije nanje so lahko hude in nevarne. Navzkrižnosti so z arašidi, mandlji, orehi, brazilskimi oreški, lešniki, z jedilnim kostanjem.

Zelena.Je najbolj priljubljena jušna zelenjava, in to gomolj pa tudi zeleni del. V živilski industriji je pomemben dodatek za okus. Vsebujejo jo razne mešanice začimb. Je pomemben in pogost navzkrižni alergen pri alergičnih na brezo. Najdemo jo lahko v izdelkih, kot so:

·         delikatesni izdelki, klobase, salame

·         omake, juhe, jušne kocke

·         solatni prelivi

·         mešanice začimb, paste, omake

·         majoneze, kečap

Česen. Navzkrižnosti z njim lahko povzročajo: čebula, čemaž, drobnjak, beluši, od okrasnih rastlin pa lilije in hijacinte.

Ambrozija. Je vse pogosteje navzoč plevel tudi pri nas ob cestah, progah, gradbiščih, tudi že na njivah in vrtovih. Razširja se tudi s ptičjo hrano, sončničnim semenom. Ena sama rastlina sprosti do 1 milijarde pelodnih zrn, ki se širijo in lahko čakajo na ugodne pogoje za klitje do 40 let. Obstaja več vrst ambrozije, in ko zraste, jo je treba izruvati pred cvetenjem, saj je njen pelod navzkrižen s celo vrsto hranil: kumare, kari, banane, melone, lubenice.

Druge zeli.Sem spadajo rastline, ki so iz različnih botaničnih družin in rodov. So pleveli, travniške in gojene rastline. V praksi se srečamo s problemi, ki jih povzročajo predvsem naslednje rastline: kamilice, navadni pelin – artemizija, ščir, regrat, bob, kopriva, trpotec, repica, sončnica, krišina, metlika, zlatica. Med njimi so povezave samo kot mogoča navzkrižna senzibilizacija s tvorbo protiteles ali pa kot klinično aktualna alergija.

Kamilica. Ni le zdravilna rastlina, ampak je lahko tudi alergen. Poznane so njene navzkrižnosti z gomoljem zelene, janežem. Med alergeni, ki jih vdihavamo, so s kamilico navzkrižni lahko pelodi breze, navadnega pelina in ambrozije, trav, celo krizantem, trpotca, narcis.

Metlika (loboda) in ščir (amarant) sta zelo razširjena plevela z alergenim pelodom in s semeni. Inkovsko proso je tudi vrsta amaranta. Ščir je mogoče navzkrižen z amarantom, ambrozijo, z zlatico.

Regrat je alergensko lahko navzkrižen s pelodi navadnega pelina in ambrozije, s sončnicami, z zlatico, ivanjščico.

Trpotec je mogoče navzkrižen s pelodi trav, krišine, ambrozije, celo z lateksom, vsaj z lastnostjo senzibilizacije.

Gluten.Je lepljiva beljakovina v žitih: pšenici, piri, rži, ovsu, ječmenu. Osebe s celiakijo so razvile proti glutenu protitelesa IgG, po katerih je ta alergija drugačna kot alergije s protitelesi IgE. Posledici sta okvara in propad črevesnih resic, pri čemer se resorbirajo hranilne snovi. Po zaužitem glutenu nastopajo prebavne motnje, na dolgi rok pa pomanjkanje veliko potrebnih snovi v telesu. Ob dieti brez glutena, ki jo je treba strogo gojiti, kliničnih težav ni. Celiakije ne dokazujemo z običajnimi alergološkimi testi, ampak z drugimi laboratorijskimi testi in endoskopskim pregledom prebavne sluznice. 

Manj znano o pelodih dreves. Naj naštejemo le nekaj dreves, ki v splošnem ne veljajo za vzroke alergij, pa so to seveda lahko. To so: akacija, kostanj, gaber, hrast, lipa, oljka, jesen, pinija, vrba, topol. Vsak izmed njih je lahko primarni ali navzkrižni alergen. 

Mehkužci. Njihova mišična beljakovina je tropomiozin, kar pogojuje navzkrižno alergijo s pršicami. Ta hranila lahko srečamo v naslednjem:

·         ribje in morske solate

·         jedi, kot je paela ali ribja juha

·         aziatske omake in juhe

·         mešanice začimb, omake, paste

·         aziatsko slano pecivo

Raki. So močnejši alergeni kot mehkužci, oboje pa prištevamo med morske sadeže. Najbolj poznani so: garnele, škampi, jastogi, rakovice, rečni raki. Alergije za rake ostajajo vse življenje, alergeni so termostabilni in neredko navzkrižni tudi z morskimi ribami. Tudi pri nakupu morskih rib je treba paziti, da niso bile v stiku z raki. Beljakovine rakov so lahko v naslednjem:

·         ribje, morske solate

·         paela, ribje juhe

·         aziatske omake in juhe

·         surimi (azijski ribji produkt)

·         mešanice začimb

·         rakov čips

Mlečne beljakovine.So pogosti alergeni v mleku in mlečnih izdelkih. Poleg beljakovin vsebuje mleko tudi mlečni sladkor, kalcij in vitamin B 2. Alergeni mleka so v maslu, jogurtu, smetani, kremah, skuti, sirotki, v sirih. Kravje in kozje mleko imata v sebi podobne alergene beljakovine. Alergene beljakovine so v veliko živilih. Taka živila so:

·         kruh v vseh oblikah, pecivo, slaščice, vafli, kolači

·         prelivi, juhe, omake

·         krompirjeve jedi, kroketi, pomfrit

·         sladoled, čokolada, kreme, praline, bomboni, misliji

·         hrana za dojenčke, probiotični izdelki, zdravila, mešanice začimb

Laktoza. Je mlečni sladkor, ki ga v črevesu razgrajuje encim laktaza. Če encima ni dovolj, se mlečni sladkor ne more resorbirati, v črevesu veže nase vodo in tako povzroča neprijetne prebavne motnje. To ni alergija, ampak le neprenašanje/intoleranca mlečnega sladkorja. Dokažemo jo s provokacijskim obremenilnim testom ali pa z dihalnim testom. Pri prvem merimo, ali je sladkor z resorpcijo vstopil v kri, pri drugem pa izdihani vodik kot razgradni produkt sladkorjev. Pozitiven test pove, da bolnik mlečnega sladkorja ne sme uživati. 

Sulfiti in žveplov dioksid. Uporabljajo jih kot konzervanse in antioksidante. Kot aditivi imajo naslednje oznake: E220 je žveplov dioksid, E 221 je natrijev sulfit, E222 je natrijev bisulfit, E224 je kalijev sulfit, E225 je kalijev disulfit itn. Sulfiti povzročajo težke preobčutljivostne reakcije v smislu psevdoalergij, torej s sprostitvijo histamina v telesu. Sulfite in žveplov dioksid najdemo v naslednjem:

·         suho sadje

·         rozine

·         hren v kozarčku ali tubi

·         sušena zelenjava

·         klobase in sorodni izdelki

·         krompirjeve jedi

·         vložene češnje

·         kis, marmelade in želeji

·         vino

Histamin in drugi biogeni amini v hrani. Določena hrana vsebuje večje količine histamina in drugih biogenih aminov. Če tako hrano zaužije oseba, ki ji primanjkuje encima za razgradnjo histamina/diaminooksidaze ali pa na splošno zaužije preveč takega hranila, doživi simptome, ki so podobni alergiji, saj je v telesu preveč histamina. Takim svetujemo opazovati počutje po naslednjih živilih in ob nastopu težav morajo opustiti:

·         alkohol, predvsem rdeče vino in šampanjec, "> tudi belo vino in pivo

·        prekajene, konzervirane ribe in ribje omake, tuna, skuša, sardele, slaniki, sledi, som, losos 

·        pice, kruh in slaščice 

·         kečap

·         prekajeno in predelano delikatesno meso, kot so: salame, šunka, klobase in slanina

·         kislo zelje

·         nekatere vrste zelenjave: paradižnik, špinača, jajčevec, grah, avokado, gobe in konzervirana zelenjava, tudi kupljene, že vnaprej pripravljene solate

·         nekatere vrste sadja: jagode, banane, maline, hruške, papaja, kivi, ananas, mango, citrusi, mandarine, grenivke, rdeče slive

·       vinski kis, balzamični kis, kava, črni čaji, aromatizirani čaji, čokolada, kakav

·         sojine omake, trdi siri, gorčica, sončnična semena, arašidi, indijski oreščki, orehi. 

Aditivi. Poleg že omenjenih sulfitov so aditivi snovi; kemikalije, ki se dodajajo hrani za izboljšanje kakovosti in varnosti, podaljšujejo rok uporabe ter izboljšajo videz, okus, gostoto, omogočijo mešanje vode in maščob ali olj (v margarini, sladoledu). Tudi konzervirajo, osladijo, ščitijo živilo pred oksidacijo, žarkost maščob. Omogočijo tvorbo želeja, zakisajo, glazirajo, vzhajajo testo itn., torej so aditivi barvila (oznake E iz serije 100), sladila (serija E900, le sorbitol oznaka E420) in maltitol E421), konzervansi (serija E200), antioksidanti (E300), emulgatorji, stabilizatorji (E400), ojačevalci okusa (E600). Njihove posledice so psevdoalergije s histaminskimi učinki. Poznani histaminski učinki so: pordelost kože, srbenje, koprivnica, hitrejši srčni utrip, akutne otekline, znižanje krvnega tlaka, glavobol, lahko tudi dušenje, siljenje k bruhanju, driska.


Štirinajst hranil na EU-listi obveznega označevanja alergenih živil (2008)

EU zaradi alergenosti po zakonu zahteva na embalaži obvezno označevanje prisotnosti in količine naslednjih 14 živil:

1. Žita z glutenom in izdelki 

2. Raki in izdelki

3. Jajca in jajčni izdelki

4. Ribe in izdelki

5. Soja in izdelki

6. Arašidi in izdelki

7. Mleko in izdelki, tudi z laktozo

8. Školjke in izdelki

9. Zelena in izdelki

10.Gorčica in izdelki

11.Sezam in izdelki

12. SO2 in sulfiti pri 10 mg/kg ali L

13. Bob in izdelki

14. Mehkužci in izdelki

Pomembne so mejne vrednosti dovoljenega.


Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.