Avtor: Sanja Švajger
Trenutno se z astmo spopada 300 milijonov ljudi, obolevnost, najbolj med najmlajšim prebivalstvom, pa vztrajno narašča. Novostim v zdravljenju astme in smernicam GINA* smo prisluhnili na kongresu na Dunaju, v organizaciji podjetja Boehringer – Ingelheim. Glavne poudarke iz strokovnega srečanja je strnil dr. Matjaž Fležar, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo – Klinike Golnik.
Prva novost je ta, da je v definiciji Astma COPD Overlap Syndrome (ACOS). Gre za sindrom prekrivanja astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Pokazalo se je, da je precej bolnikov takšnih, ki jih težko uvrstimo v en ali drug koš. Gre za tiste KOPB-jevce, ki imajo simptome astme – nenadna poslabšanja, nočno težko sapo, in ki imajo še alergije, v osnovi pa okvaro pljuč zaradi cigaret. Te bolnike so sedaj uvrstili v to skupino bolnikov z astmo. Druga novost je ta, da se poudarja veliko več tipov vnetja v dihalih. Štiri stopnje težje astme so bolj prilagojene tistemu, kar dejansko vidimo pri bolnikih. Te še vedno vključujejo stopnjevanje terapije, kar pomeni naraščanje odmerkov istega zdravila. V primerjavi s prejšnjimi smernicami svetuje zgodnejšo uvedbo kombinacije inhalacijskega stereoida in dolgodelujočega bronhodelitatorja, s čimer dosežemo boljši nadzor simptomov.
Posebno poglavje je seveda težka astma. V to področje se vklaplja tiotropij, kot stabilizacijsko zdravilo, ki zaradi 24-urnega delovanja stabilizira dihalne poti in povzroča manj simptomov, predvsem zato, ker so nihanja v delovanju pljuč čez noč manjša. Pljučna funkcija se stabilizira in simptomatika se umiri, ne da bi bolnik potreboval povečevanje z ostalimi zdravili. Seveda mora jemati tudi kombinacijo inhalacijskega stereoida in dolgodelujočega betamimetika. To pa zato, da ne bi prišlo do učinkov nenadzorovanega vnetja v dihalih.
|
Globalna pobuda za astmo (GINA) je svetovno združenje strokovnjakov s področja dihal, ki skrbijo za najsodobnejša priporočila v zdravljenju astme. |
Gerb in astma s podobnimi simptomi
Na srečanju je bilo veliko povedano tudi o povezavi med gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB) in astmo. Refluksna bolezen požiralnika ima lahko simptome, podobne astmi. Zaradi zatekanja kisline lahko pride do težkega dihanja, kislina pa tudi okvari sluznico v dihalih in povzroči preodzivnost. Tretja je živčna povezava. Požiralnik, ki je tik za sapnikom, ima z njim skupno oživčenje, zato bo pri vnetem požiralniku trpela tudi dihalna pot.
Mesto tiotropija danes in v prihodnosti?
Ker je tiotropij daleč najbolj študirano zdravilo za KOPB, smo pulmologi prepričani, da je to zdravilo varno. Študije s tiotropijem se izvajajo tudi pri otrocih med enim in petimi leti, kar govori o tem, da je varnost tako dobra, da je bilo to dovoljeno. Imamo opravka z zelo varnim zdravilom, ki bo po tem, ko dobimo določene podatke o tem, kateri so zanj najbolj primerni astmatiki, zelo priporočljivo. Imelo bo precej manj neželenih učinkov, kot jih imajo inhalacijski stereoidi in ga ne bo potrebno odmerjati v nedogled (bo pa vedno ostal kot dodatek pri zdravljenju). Namesto da bi zviševali inhalacijske stereoide, bomo dodali tiotropij in raje zmanjšali prve.
Le polovica zdravil je zaužitih
Bolniki jemljejo približno polovico tistih zdravil, ki jih zdravniki predpišemo. Velikokrat tudi prekinejo z zdravljenjem, ko se simptomi čisto umirijo. To običajno ni v redu, saj prej ali slej vodi do ponovnega izbruha simptomov. Če bolnik te simptome hitro zazna, bo začel jemati zdravila pravi čas in bo preprečil neko hujše poslabšanje ali celo katastrofo. Če pa ne, pa se lahko zgodi, da more urgentno v bolnico.
Foto: Maximilian Rosenberger
