Zadnja novica

Zaradi dodajanja folne kisline manj psihoz pri otrocih?

Ne le, da s folno kislino obogatena živila na osnovi žit zmanjšajo tveganje za nastanek spine bifide, ampak lahko s folno kislino obogatena dopolnila v žitnih izdelkih okrepijo razvoj možganov ploda in s tem preprečijo dolgoročno tveganje za razvoj psihoz, so v novi študiji ugotovili raziskovalci. Značilnosti psihoze med drugim zajemajo preganjavico, umik iz družabnega življenja in halucinacije. 

Kako zdravimo

Odvečna zaskrbljenost glede pesticidov v prehrani?

Odvečna zaskrbljenost glede pesticidov v prehrani?

4.7.2018, 22:00 Sanja V. Švajger Kako zdravimo

»Veste, vedno se pojavijo vprašanja, kako je s pesticidi. Zato z zanimanjem raziskujem, katerim tveganjem smo ob svoji dnevni prehrani izpostavljeni, še posebej zaradi spodbujanja zaužitja čim več sadja in zelenjave med otroki,« je v obširnem pogovoru o tem, kako, v kakšnem obsegu nacionalni inštitut, ki skrbi za naše zdravje, nadzoruje vsebnost teh strupenih snovi, povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

pesticidi v hrane

»Na NIJZ smo seznanjeni z uporabo pesticidov pri pridelavi hrane (na tem področju zaradi namerne uporabe sicer velja stroga zakonodaja in teče uradni nadzor, ki se redno izvaja nad določenimi vrstami sadja in zelenjave). Pri tem se spremlja samo posamezne pesticide v neki kategoriji živil in ocenjuje, kakšna je njihova skladnost z zakonodajo: ali presega maksimalne dovoljene vrednosti ali ne, veliko manj pa je bilo do zdaj govora o različnih mešanicah. S tem smo se raziskovalno na NIJZ začeli ukvarjati ok. leta 2010; pridobili smo vse dostopne rezultate uradnega nadzora in pogledali, kateri pesticidi se najpogosteje uporabljajo na sadju in zelenjavi in so njihovi ostanki še vedno lahko prisotni. Ugotovljeno je bilo, da so to t. i. organofosforni pesticidi, ki delujejo na insekte, tako da zavirajo encim acetilholinesterazo, podobno pa se lahko dogaja tudi v naših celicah, predvsem v možganih in eritrocitih. Acetilholin sodeluje pri prenosu živčnih impulzov in encim acetilholinesteraza je encim, ki deluje pri njegovi razgradnji, tako da je količina acetilholina ravno pravšnja. Z zaviranjem delovanja tega encima se koncentracija acetilholina začne povečevati, kar povzroči smrt insektov, v naših celicah pa lahko pride do večjih motenj pri prenosu živčnih signalov. Organofosforni pesticidi so prišli v uporabo po tem, ko je bilo ugotovljeno, da se organoklorni pesticidi nalagajo v našem organizmu, imajo lahko več kroničnih učinkov na zdravje ljudi, še zlasti pa so strupeni za živali in okolje. Pomembna lastnost organofosfornih pesticidov je, da so manj stabilni in v okolju hitro razpadejo; trenutno vemo že veliko o njihovi varnosti ob takojšnji in tudi dolgotrajni izpostavljenosti nizkim odmerkom, nekaj morebitnih vplivov na zdravje pa se še preiskuje. Ob velikih količinah vnosa organofosfornih pesticidov (nesreče, tudi samomori) se zelo hitro pokažejo motnje delovanja perifernega živčevja v obliki tresavice, sprememb na koži in v ustih itn.,« razloži dr. Blaznik. 

Koliko je še varno? 

In kako so raziskovali? »Zanimalo nas je torej osnovno vprašanje, ali je mogoče, da bi otroci iz vseh kategorij živil, ki jih dnevno zaužijejo, lahko zaužili toliko različnih organofosfornih pesticidov, da bi se njihov skupen vpliv seštel in bi na osnovi tega lahko presegali varne odmerke. Pri nadaljnjem preučevanju se je pokazalo, da imajo zelo podoben učinek še karbamatni pesticidi, ki se v kmetijstvu največ uporabljajo za zatiranje polžev (pogosto so prisotni na solatah, zeljnatih glavah). Mehanizem delovanja pri zadnjih je tak, da na encim acetilholinesterazo delujejo reverzibilno (nekaj ur se zadržujejo na encimu, ki ga nato zapustijo, s tem izzvenijo tudi morebitni škodljivi učinki), v nasprotju z organofosfornimi, ki delujejo na acetilholinesterazo ireverzibilno. Vedno, kadar računamo oziroma modeliramo vnose določene snovi s hrano, potrebujemo dve vrsti podatkov: podatke o tem, koliko ostankov pesticidov je prisotnih v posamezni kategoriji živila, in podatke o tem, koliko teh živil zaužijemo. Šele ob upoštevanju obeh vrst podatkov lahko govorimo o izpostavljenosti in posledično tveganju. Ker v Sloveniji še nimamo podatkov o zaužitih količinah živil pri posameznih populacijskih skupinah (bodo pa kmalu na voljo, saj se raziskava EU Menu Slovenija končuje), smo v ta namen uporabili podatke evropske študije »Progreens«, pri kateri je na primerljiv način sodelovalo več evropskih držav. Pri več kot tisoč slovenskih osnovnošolcih smo na osnovi vprašalnikov dobili informacije, koliko in katere vrste sadja in zelenjave so zaužili v dveh nepovezanih dnevih. Treba je sicer povedati, da smo iz raziskave najbrž nekatere kategorije sadja in zelenjave izpustili, kajti študija se je presečno izvajala v mesecu maju (npr. grozdje, ki je lahko zelo pomemben vir pesticidov). Našo raziskavo smo izvedli na osnovi evropske metodologije za oceno vnosa mešanic, ki se še vedno razvija, saj se na tem področju pojavlja vrsta vprašanj. Če poenostavim, naša mešanica je vključevala 15 organoklornih in karbamatnih pesticidov, za katere imamo dovolj podatkov o prisotnosti v posameznih kategorijah živil in tudi dovolj podatkov, da lahko ocenimo njihovo strupenost in prispevek k strupenosti mešanice.« 

Kako se modelira prehranske vnose posameznih pesticidov? 

V najidealnejšem primeru bi vsebnost ostankov pesticidov izmerili v duplikatnem vzorcu hrane, ki jo posameznik zaužije. Ker je to dejansko neizvedljivo, se prehranski vnosi modelirajo z uporabo podatkov, ki so na voljo. Boljši kot so podatki in več kot jih je, bolj se z modelom približamo realnemu prehranskemu vnosu. Hkrati pa modeliranje omogoča tudi napovedovanje verjetnosti, da se zgodi izreden dogodek, npr. da posameznik zaužije nadpovprečno količino nekega živila, ki je tudi nadpovprečno onesnažen z največ ostanki pesticidov. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki je vodilna ustanova na področju zagotavljanja varne hrane v Evropi, je predstavila način izračunavanja prehranskih vnosov ostankov pesticidov, ki temelji na t. i. optimističnem in pesimističnem modelu, kar pomeni, da je prava vrednost pri oceni prehranskega vnosa pesticidov nekje znotraj tega intervala. Ker je večina rezultatov nadzora nad vsebnostjo ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi pod mejo določanja analitske metode, se, poenostavljeno rečeno, vsem tistim pesticidom, za katere vemo, da niso več dovoljeni za uporabo, se jih pa še vedno določa, za vsebnost v optimističnem modelu pripiše vrednost 0, v pesimističnem modelu pa se takšnim pesticidom pripiše najvišjo vrednost, analitsko ugotovljeno (izmerjeno) v Evropi. Strupenost mešanice pesticidov se določa na podlagi referenčne substance (o njej mora biti na voljo dovolj nedvoumnih informacij, jasna mora biti njena strupenost) in na njeni osnovi ocenjujemo relativno strupenost drugih substanc. 

V Sloveniji pregledamo/odvzamemo vzorce približno tretjini sadja in zelenjave, več od nas, v okviru skupnega koordiniranega programa za ugotavljanje pesticidov, vzorčijo le še v Luksemburgu, Cipru, Bolgariji, na Danskem in Finskem.

Pri petošolcih najpogostejša jabolka, po količini največ pojedo marelic 

Ugotovili smo, da kljub uporabljenim pesimističnim pristopom slovenski osnovnošolci še zdaleč niso presegli referenčnih odmerkov za varnost glede akutnega tveganja za zdravje; na osnovi tega smo lahko sklenili, da se promocija za uživanje sadja in zelenjave nemoteno nadaljuje. Študija je pokazala, da so jabolka tista, po katerih mladi v raziskavi od sadja v povprečju najpogosteje posegajo, sledijo banane in pomaranče; največje enkratne zaužite količine pa so bile ugotovljene pri marelicah (presečna študija je vključevala slovenske petošolce iz vse Slovenije; pri njej je sodeloval tudi Zavod RS za šolstvo). Slovenija je vključena tudi v evropski projekt »Shema evropskega sadja in zelenjave« in v zadnjih letih na NIJZ ugotavljamo, da se trendi uživanja sadja in zelenjave izboljšujejo, nekoliko v prednosti so pri tem zlasti dekleta. 

Potrebno je redno spremljanje in ne enkratna »štih proba« 

»Namen vseh prizadevanj na tem področju je vzpostavitev metodologije, ki bi omogočala redno spremljanje vnosa mešanic pesticidov in s pomočjo katere bi lahko ves čas nastavljali ogledalo dejanskemu stanju. V pomoč pri tem nam bodo rezultati nacionalnega in evropskega projektu »EU Menu«, v katerem se na enak način zbira informacije o zaužitih količinah živil pri prebivalcih posameznih evropskih držav. EU Menu je prva vseevropska raziskava, ki bo priskrbela standardizirane podatke o tem, kaj jedo ljudje v vseh državah in regijah EU, kar bo omogočilo natančnejše ocene izpostavljenosti ter podprlo odločevalce na področju prehrane in varne hrane. Pri študiji v Sloveniji sodeluje osem slovenskih raziskovalnih ustanov: NIJZ, Institut Jožef Stefan, Pediatrična klinika, Inštitut za nutricionistiko, Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta in Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem – Fakulteta za vede o zdravju in Univerza v Mariboru – Fakulteta za zdravstvene vede itn.). Študija zajema različne populacijske skupine: dojenčke, stare od 3 do 12 mesecev, malčke od 1. do 3. leta, mladostnike od 10 do 18 let, odrasle od 18 do 65 let in starejše od 65 do 74 let. Terenski del raziskave se je končal letos marca in s priklicem jedilnika prejšnjega dne smo udeležence natančno povprašali, kaj in koliko so pojedli v dveh nezaporednih dneh. S celotno raziskavo smo zelo zadovoljni; presegli smo celo 60-odstotni odziv. Dodati je treba, da se bo omenjena študija »EU Menu« oziroma zdaj poimenovana SI.Menu tudi v nadalje periodično ponavljala.« 

Kako se določa vsebnosti ostankov pesticidov v živilih 

Vsi podatki o navzočnosti pesticidov se spremljajo na evropski ravni; uradni nadzor se vrši v vseh 28 EU-članicah, prav tako tudi na Norveškem in v Švici, razloži dr. Blaznik in doda, da so države zavezane k skupnemu koordiniranemu programu, s pomočjo katerega je medsebojna primerjava posameznih podatkov nekoliko olajšana. Vsaka država pripravi program vzorčenja, pri čemer upošteva trg z živili, tveganja, povezana z živili, in tudi število prebivalcev. V vsakem odvzetem vzorcu se določi več kot 200 ostankov posameznih pesticidov, kajti gre za zelo natančne in zahtevne, tudi precej drage analize. Tako veliko število pesticidov v naboru preskušanja je potrebno, zato ker posamezni aplicirani pesticid pozneje v naravi ali živilu tudi razpade. Vse metabolite skrbno spremljajo in z nadzorom preverjajo, ali so nedovoljeni pesticidi tudi dejansko izključeni iz uporabe. Tako so na primer v Španiji določali 575 različnih ostankov pesticidov v teh analizah, kar pa še ne pomeni, da so jih v sadju in zelenjavi tudi našli. V Sloveniji je po zadnjih objavljenih podatkih Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je vključen v shemo evropskih laboratorijev, preverjal 291 različnih ostankov pesticidov v vzorcih, pri čemer je v osnovi najpomembnejše, pri koliko vzorcih so navzoči pesticidi. V 1,5 % vseh odvzetih vzorcev je bila določena prisotnost pesticidov nad dovoljenimi mejami, v 24,6 % vzorcev je bila prisotnost pesticidov ugotovljena, vendar pod dovoljeno mejo (t. i. MRL), v preostanku (73,9 %) ostanki pesticidov niso bili najdeni. Povprečje v EU za presežene vrednosti pesticidov je ok. 1,7 %, za vrednosti pod MRL (Maximum Residue Limit) pa ok. 42 %. 

Ekološka hrana pri nas neoporečna, največ pesticidov v grozdju in mandarinah 

»V Sloveniji smo največ ostankov pesticidov našli v grozdju in mandarinah. Preverjali smo tudi veliko vzorcev ekološko pridelane hrane in v 99 % ni bilo merljivih vsebnosti pesticidov. Med vsemi drugimi vzorci (97,5 %) so bili takšni, ki niso imeli merljivih količin ali pa so ustrezali vsem mejnim vrednostim. V povprečju lahko rečemo, da je bilo pribl. 3 % vzorcev, ki so presegali MRL, kar je navsezadnje dober rezultat. 

Pri zastavljanju optimalnih želja in pričakovanj o zdravi hrani se je vendarle treba vprašati tudi, kakšne pogoje imamo za pridelavo izključno ekološke hrane, in obenem upoštevati še finančni vidik posameznega potrošnika. Poleg tega ne smemo zanemariti faktorja podnebnih sprememb in potrebe zaščite rastlin, dejstva o naraščanju števila prebivalcev itn. Prihodnost vsekakor temelji na spodbujanju lokalno pridelane hrane, pri čemer bi morali biti pridelovalci deležni čim večje podpore. Pomembno pa je tudi vključevanje znanosti na tem področju.« 

O preverljivosti deklaracije z oznako bio, eko ... 

Sistem varne hrane v državi mora biti vzpostavljen – sledljivost mora biti vsekakor zagotovljena. Ta je ves čas pod nadzorom, kakšni so dejanski rezultati, pa žal ne morem vedeti (področje je v pristojnosti Uprave za varno hrano). Sklenem lahko, da v Sloveniji na splošno ne jemo slabe hrane, vendar je kljub temu pomembno vodilo, ki bi ga želela na tem mestu poudariti, pametna izbira živil (dati prednost zlasti lokalno pridelani hrani). V pripravi je celo vzpostavitev sistema za zbiranje naročil lokalnih kmetovalcev, povezanih v zadruge, ki bi v precejšnji meri olajšal logistiko naročanja in dostave živil končnim odjemalcem (šolam, ustanovam itn.). Na Gospodarski zbornici Slovenije so celo pripravili katalog s popisom vseh živil, ki naj bi jih šole prednostno naročale, kar bi želela poudariti kot primer dobre prakse, predstavljen tudi na evropski ravni.

_________________________

Zgodba o glifosatu

O glifosatu na lokalni ravni sploh ne moremo razpravljati; tovrstne dileme se vedno rešujejo vsaj na evropski ravni. Končna odločitev glede uporabe še vedno ni znana, kajti prišlo je do navzkrižja interesov; znanost je podala pojasnilo, da glifosat ni rakotvoren, vendar je bila kljub temu sprejeta drugačna rešitev. Res je, da je to pesticid, vendar so znane tudi dopustne meje za njegovo uporabo, ki so pod nadzorom. Pozitivno pri tej zgodbi je vsekakor to, da se je zgodil premik v razmišljanju in da smo se začeli spraševati o dejanski potrebi porabe glifosata. Menim, da prepovedi »kar tako«, brez širšega poznavanja in razumevanja, po navadi ne obrodijo sadov. Odločitve je treba vedno sprejemati na osnovi ugotovljenih dejstev in z vidika znanosti ukrepati čim bolj neodvisno.


Foto (naslovna): Bigstock
Foto: osebni arhiv
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.