Avtor: Sanja V. Švajger
Če želimo sladkornega bolnika obravnavati dobro, ga je treba gledati kot celoto. Ob dobri urejenosti glukoze v krvi je treba pravočasno predvideti in zdraviti srčno-žilna in ledvična obolenja, je prepričana stroka.
Kaj prinašajo najnovejša teoretična spoznanja in kako jih čim bolj aktivno udejanjiti v praksi, smo poslušali na strokovnem srečanju »Sladkorna bolezen tipa 2 – kako udejanjiti cilj, več vedeti in bolje zdraviti«, ki je potekalo v okviru 6. Endokrinološkega kongresa konec lanskega leta na Bledu.
Srečanje, na katerem so se dotaknili novosti, ki jih je v zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 prinesel multidisciplinarni pogled, je povezoval uveljavljen kardiolog dr. Marko Gričar. Na začetku je poudaril, da empaglifozin in nekatera druga zdravila iz skupine zaviralcev natrij-glukoznega prenašalca (zaviralcev SGLT 2) prinašajo številne dokaze ne samo o učinkovitosti in varnosti za osnovno bolezen, ampak so nadvse učinkovita tudi v zdravljenju srčnega popuščanja in zaščite ledvic.
Zaviralci SGLT 2 prinašajo nove dobrobiti v zdravljenju sladkorne bolezni
»Pogled diabetologije na obravnavo sladkorne bolezni se je v zadnjih desetletjih zelo spremenil, saj smo se z glukocentričnega vidika usmerili na kardiocentrično napoved, v začetku predvsem v luči zmanjševanja mikrožilnih zapletov, po letu 2003, po objavi raziskave »Steno 2«, pa tudi na večdejavniško obvladovanje v smislu zmanjševanja srčno-žilnih obolenj,« je pojasnil vodja KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana prof. dr. Andrej Janež.
“Empaglifozin je eno izmed treh zdravil, ki se uporablja tudi pri nas, in ima tudi dober ishemični učinek ter še druge ugodne presnovne učinke.”
Prvi predstavnik zaviralcev SGLT 2 je bil v začetku 20. stoletja pridobljen iz drevesne skorje jablane. Pozneje je bila ta molekula izhodišče za razvoj bolj specifičnih zaviralcev SGLT 2, katerih protidiabetični učinek je poznan od leta 1987. Empaglifozin je eno izmed treh zdravil, ki se uporablja tudi pri nas, in ima tudi dober ishemični učinek ter še druge ugodne presnovne učinke. Gre za peroralni antidiabetik, po katerem bolniki tudi shujšajo, v povprečju od 2 do 3 kilograme. Dobro se uredi krvni tlak, skoraj na ravni ACE-inhibitorjev. Je pa res, da je glikemični učinek, predvsem učinek na zniževanje glikiranega hemoglobina, zelo odvisen od ledvične funkcije. Zdravilo je treba ukiniti, ko se ocenjeni GF zniža pod 45, je razložil prof. Janež.
“Gre za peroralni antidiabetik, po katerem bolniki tudi shujšajo, v povprečju od 2 do 3 kilograme.”
Po besedah dr. Janeža je v zadnjih letih vedno več dokazov, da je pri bolniku s sladkorno boleznijo treba gledati tudi na njegove dobrobiti v smislu pomembnih srčno-žilnih dogodkov in s tem povezane umrljivosti. »Glede na nove dokaze bo v naslednjih letih pomembno oceniti tudi tveganje glede nastanka srčnega popuščanja in napredovanje ledvičnega obolenja. Zaviralci SGLT 2 prinašajo nove dobrobiti v zdravljenju sladkorne bolezni in so na voljo v naši klinični praksi zadnjih nekaj let.«
Obetavni rezultati empagliflozina pri bolnikih s srčnim popuščanjem
»Menim, da so rezultati delovanja empaglifozina dejstvo. Prepričan sem, da ima to zdravilo v prihodnosti zelo velik potencial pri bolnikih, ki že imajo srčno popuščanje, in da jih bomo z njegovo pomočjo lahko bolje zdravili,« je pojasnil kardiolog prof. Bojan Vrtovec, dr. med.
Povedal je, da je zdravljenje srčnega popuščanja z ohranjenim iztisnim deležem za kardiologe trd oreh, saj nimajo zdravila, s katerim bi lahko zmanjšali zbolevnost oziroma umrljivost. Bolniki, ki imajo pridruženo sladkorno bolezen, tudi urejeni bolniki, pa so še dodatno ogroženi.
“Endotelna disfunkcija ožilja je predvsem problem pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim izstisnim deležem.”
Dr. Vrtovec je prikazal povezavo med srčnim popuščanjem in sladkorno boleznijo: gre za več mehanizmov, ki na koncu delujejo na isti način. Endotelna disfunkcija ožilja je predvsem problem pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim izstisnim deležem, ki predstavljajo približno polovico populacije bolnikov s srčnim popuščanjem in ki jih pravzaprav ne znamo niti zdraviti. Kaže, da se vse skupaj prepleta v eno entiteto in mogoče je prav tukaj ta ključ, kako bi lahko zdravili srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem Z zaviralci SGLT 2.
Z zaščito ledvic zaščitimo tudi srce
Doc. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec., predstojnica KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, je povedala, da 20–40 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo zboli za kronično ledvično boleznijo, pri 22 odstotkih pa je sladkorna bolezen v Sloveniji vzrok za končno ledvično odpoved.
»Pri polovici bolnikov s sladkorno boleznijo pride do prizadetosti ledvic. Med bolniki s popolno ledvično odpovedjo je četrtina takih, pri katerih je do tega stanja prišlo zaradi sladkorne bolezni.«
»Če nam uspe pri bolnikih s sladkorno boleznijo zaščititi ledvice, so te sposobne uravnavati ravnotežje soli in vode v telesu, kar omogoči, da srce dobro deluje. Če ohranimo zdrave ledvice, se procesi vnetja in številni drugi ne dogajajo oziroma so v normalnem razmerju ne samo v ledvicah, ampak v celotnem telesu. Če ščitimo ledvice, povzročimo boljše srčno delovanje.«
»V ambulanti imamo veliko diabetikov, med katerimi jih veliko sploh ne dočaka dializnega zdravljenja, ker umrejo že prej. To so bolniki, ki ob zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni, hipertenzije, dislipidemije in ledvične bolezni potrebujejo še nekaj več,« je orisala trenutno stanje ena vodilnih nefrologinj pri nas. Nato je podrobno opisala mehanizme delovanja ledvic in poudarila, da je pomembno spremljati diabetika že v obdobju, ko se okvare še ne vidi in je kreatinin še v mejah normale.
“V ambulanti imamo veliko diabetikov, med katerimi jih veliko sploh ne dočaka dializnega zdravljenja, ker umrejo že prej.”
Po besedah nefrologinje so srčno-žilni zapleti in srčna smrt pogostejši pri sladkornih bolnikih z ledvično okvaro. »Takoj ko se na ledvicah pojavijo znaki okvar zaradi sladkorne bolezni, se poveča število srčno-žilnih zapletov. Pokazalo se je, da se ogroženost za srčno-žilne dogodke zmanjša, če jih zdravimo z zaviralcem SGLT 2. Zaviralci natrij-glukoznega prenašalca neposredno delujejo na ledvice: ledvična funkcija se sčasoma stabilizira ter po letu, dveh, treh in več je pri bolnikih, ki prejemajo zaviralec SGLT 2, boljša kot pri tistih, ki ga ne. Pokazalo se je tudi, da ko so bolniki prenehali jemati empagliflozin, se je ledvično delovanje povrnilo na tisto pred začetkom jemanja zdravila. Pri diabetikih, ki niso jemali empagliflozina, je bila ledvična funkcija po nekaj letih bistveno slabša,« je sklenila dr. Pernat Marn.
Sorodne vsebine:
Foto: Bigstock
