Zadnja novica

Zaradi dodajanja folne kisline manj psihoz pri otrocih?

Ne le, da s folno kislino obogatena živila na osnovi žit zmanjšajo tveganje za nastanek spine bifide, ampak lahko s folno kislino obogatena dopolnila v žitnih izdelkih okrepijo razvoj možganov ploda in s tem preprečijo dolgoročno tveganje za razvoj psihoz, so v novi študiji ugotovili raziskovalci. Značilnosti psihoze med drugim zajemajo preganjavico, umik iz družabnega življenja in halucinacije. 

Nega in dogodki

Podelili nagrado za najboljšo inovacijo

Podelili nagrado za najboljšo inovacijo

9.5.2018, 22:51 R. M. Z. Nega in dogodki
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je konec aprila podelil Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2018. Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom Novi načini varovanja najpomembnejših kulturnih rastlin, na drugo mesto se je uvrstil projekt Ali-mAb kromatografija in na tretje mesto projekt Hibridna toplotna naprava. 

Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli denarno nagrado iz Rektorjevega sklada v skupni vrednosti šest tisoč evrov, ekskluzivno članstvo v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju in podporo pri komercializaciji inovacije. 

Natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerza v Ljubljani že več let poteka v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem in je odlična spodbuda za študente in zaposlene Univerze v Ljubljani, da s svojimi inovacijami vstopijo na trg in idejo komercializirajo. Z natečajem pripomoremo k ustvarjanju odličnosti in kakovosti Univerze v Ljubljani, ki se že več let zapored uvršča med najboljše univerze na svetu. 

Prva podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani je potekala leta 2010. »Kar 210 inovacij se je v tem času potegovalo za nagrado in nekaj manj kot dvajset odstotkov je takšnih, ki jim je tudi uspelo priti na trg,« je povedala direktorica Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja dr. Lidija Honzak. Za letošnjo nagrado se je potegovalo 27 projektov. Strokovna komisija je izbrala osem finalistov in izmed njih tri zmagovalne. Med člani ekip je trideset odstotkov žensk in kot pravi dr. Honzak, je želja, da se v prihodnje ta delež dvigne na petdeset odstotkov. 

Dve od letošnjih inovacij sta pomembni tudi za zdravje ljudi.

Letošnja zmagovalna inovacija Novi načini varovanja najpomembnejših kulturnih rastlin: skupina je razvila spojine, ki delujejo na škodljive mikrobe na rastlinah, jih varujejo, hkrati pa ne pustijo za seboj škodljivih snovi, ki bi nato vplivale na ljudi, ki jedo te rastline. Poudarek je na krompirju in paradižniku. Inovacija je že požela mednarodno pozornost. »Ta nagrada je veter v hrbet, ki nam bo pomagal na nadaljnji poti,« je dejal član zmagovalne skupine doc. dr. Izidor Sosič. »Za našo inovacijo sta se zanimali že dve podjetji iz tujine, eno iz Nemčije in eno iz Belgije. Glede na to, da je gre za novo skupino tarč, na katero se lahko usmerimo v boju proti rastlinskim škodljivcem, je zanimanje sorazmerno veliko,«  je povedal prof. dr. Gregor Anderluh, tudi član zmagovalne ekipe. 
Člani skupine so: dr. Vesna Hodnik, dr. Izidor Sosič, dr. Katja Pirc, dr. Irena Hreljac, David Fabjan, prof. dr. Gregor Anderluh (Biotehniška fakulteta in Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, Kemijski inštitut).

Inovacija Ali-mAb kromatografija predstavlja velik potencial za pridobivanje učinkovitejših, varnejših in dostopnejših bioloških zdravil. Inovacija predstavlja za farmacevtsko industrijo možnost stroškovno učinkovitejšega pridobivanja monoklonskih protiteles, ki sodijo med najbolj zapletena biološka zdravila, zato je trenutno njihovo pridobivanje izjemno zahtevno in povezano z visokimi stroški.
Člani nagrajene skupine prihajajo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani: asist. Nika Kruljec, asist. dr. Peter Molek, izr. prof. Mojca Lunder, doc. dr. Tomaž Bratkovič.

 

Foto: Foto studio Nora, d. o. o.

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.