Avtor: Mag. Nataša Cankar, odvetnica
Prvo, na kar pomisli vsak bolnik, ko izve diagnozo svoje bolezni, je najbrž: „In kaj me čaka sedaj? Kakšne posege bom moral prestati? Kakšne bodo njihove posledice in kako hude bolečine?“
Tovrstne informacije seveda lahko pridobi le od zdravnika, ki vodi njegovo zdravljenje. Katere informacije pa mu je zdravnik dolžen povedati?
Zakon o pacientovih pravicah o tem določa naslednje:
Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o:
– svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe;
– cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma zdravljenja;
– mogočih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve;
– morebitnih drugih možnostih zdravljenja;
– postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Te informacije mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pacientu pojasniti v neposrednem stiku. Pojasnilo mora biti obzirno, pacientu razumljivo, celovito in pravočasno.
Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja. Po koncu medicinskega posega ali zdravljenja ima tudi pravico do obveščenosti o rezultatu oziroma morebitnih zapletih (20. člen Zakona o pacientovih pravicah, Ur. l. RS, št. 15/08).
Kaj pomeni to v praksi oziroma kje se običajno pojavijo zapleti?
Možnosti za zaplete je precej, za paciente pa so navadno najbolj moteči naslednji:
1. če zdravnik pacientu mogočih tveganj, verjetnosti uspeha, načina izvedbe in neprijetnosti, povezanih z zdravljenjem oziroma s posegom, ni pojasnil na razumljiv način;
2. če zdravnik pacientu ni navedel drugih možnosti zdravljenja;
3. če ni bilo dovolj jasno razmejeno, kateri stroški zdravljenja so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katere pa mora pacient plačati (da pozneje ne dobi nepričakovanega računa ali pa npr. ostane brez anestezije med posegom, ker je ta plačljiva).
Kako si pomagati v takšnem primeru?
Predvsem tako, da se pred predvidenim posegom ali zdravljenjem pozanimate o mogočih posledicah (npr. se pogovorite s kom, ki je poseg že prestal, si preberete kratek opis operacije na internetu itn.), nadalje pa tako, da zdravniku sami zastavite vprašanja. Če niste prepričani, da ste strokovne izraze v zdravnikovi razlagi pravilno razumeli, ga prosite, da naj jih podrobneje pojasni. Pri tem naj bodo vprašanja čim bolj konkretna. Npr. »V razlagi ste uporabili tale izraz. Žal ne vem, kaj to pomeni. Mi lahko, prosim, pojasnite?«
Tovrstno podrobno spraševanje se vam morda zdi nadležno in nepotrebno, a je navadno zelo koristno. Ne pozabite,tudi zdravnik ima interes, da vam medicinski poseg ali zdravljenje razumljivo pojasni. Če pride do zdravstvenih zapletov in se pozneje izkaže, da tega ni storil, lahko namreč odškodninsko odgovarja. Lažje (in tudi hitreje) pa vam bo odgovoril na konkretna vprašanja kot na samo nedoločno prošnjo, da naj vam poseg ali zdravljenje ponovno razloži.
Ves čas se zavedajte, da imate kot pacient pravico pridobiti podrobna pojasnila in dejavno sodelovati pri izbiri načina zdravljenja, torej tudi odločati, ali bo uporabljen ta ali morda drug standarden (in še vedno učinkovit) način zdravljenja, ali bodo pri posegu uporabljena protibolečinska sredstva (ki jih bo morda treba doplačati) itn. Ne nazadnje je pri vsakem zdravljenju verjetnost za uspeh največja, če pacient in zdravnik kar najbolje sodelujeta.
Foto: Thinkstock
