Potrebno je dosledno upoštevati navodila dermatologa

Avtor: R. M. Z.

Atopijski dermatitis je kronična srbeča kožna bolezen, ki je v razvitem svetu in pri nas vse pogostejša. Zanjo je značilna vneta, izrazito srbeča koža z izpuščaji (ekcemi).O tem smo se pogovarjali z dermatologinjo prim. Vlasto Dragoš, dr. med, iz Dermatovenerološke klinike UKC-ja v Ljubljani. 

Atopijski dermatitis so včasih označevali za bolezen otrok. Ali to še vedno drži?

Večinoma se res pojavi pred petim letom starosti, pogosteje pri deklicah, v kar 40 odstotkih izzveni še pred puberteto. Kljub temu se lahko bolezen pojavi v vseh starostnih obdobjih, s starostjo bolnika pa se simptomi bolezni razlikujejo. Pri dojenčkih se kaže s prizadetostjo kože po licih, na katerih so neostro omejena pordela ekcematoidna žarišča z erozijami, rosenjem, krastami in luščenjem. Spremembe so vidne na čelu, lasišču, bolezen se razširi tudi po zgornjem delu trupa in po okončinah. Po prvem letu starosti se ekcematoidne spremembe po obrazu umirijo, pojavljajo se srbeča žarišča po zapestjih in gležnjih. Zaradi pogostega dolgotrajnega praskanja so na teh mestih prisotne zadebeljene plošče s poudarjeno kožno risbo. Pri šolskih otrocih, mladostnikih in odraslih bolnikih se obolela koža v komolčnih in kolenskih jamah ter po izteznih delih rok in nog. Na vnetih mestih je koža močno zadebeljena, pogosto so prisotne zadebeljene in razpraskane bunčice. Pri mladostnikih in odraslih je dodatno vneta tudi koža vratu, vek in obraza. Bolniki s težkim potekom bolezni ali ob prvem pojavu bolezni v odrasli dobi imajo praviloma težji potek bolezni z obsežnejšimi spremembami, tudi po koži celotnega telesa.

V zadnjih 50 letih se je pojavnost atopijskega dermatitisa občutno povečala. Kaj je vzrok za to?

Razlog za povečano število bolnikov z atopijskim dermatitisom je večje število ljudi, ki imajo gensko predispozicijo za razvoj te bolezni. Tem ljudem v koži primanjkuje beljakovine filagrin, ki je ključna pri izgradnji maščobne zaščitne plasti kože. V družinah bolnikov z AD so bolniki z drugimi vrstami atopijskih bolezni, kot sta astma ali alergijski nahod. Mnogi bolniki pozneje v življenju imajo te bolezni. AD je več v industrializiranih deželah, kjer je večje onesnaženje zraka, na večjo pojavnost bolezni vpliva tudi višja starost mater ob rojstvu otrok.

Kakšna mora biti nega kože v času mirovanja bolezni? Kakšna je pri tem vloga emolientnih krem in antiseptikov?

Osnovna terapija atopijskega dermatitisa v fazi remisije bolezni je redna uporaba indiferentnih mazil (negovalnih krem), saj za polovico zmanjšajo uporabo lokalnih kortikosteroidov. Na kožo je treba vsaj dvakrat na dan nanesti dovolj mazilne podlage ‒ vedno po kopanju ali tuširanju ‒ na mokro kožo. S tem izboljšamo in vzdržujemo okvarjeno zaščitno funkcijo kože, zmanjšamo vstop alergenov in mikroorganizmov skozi kožo v telo, zavremo imunsko reakcijo v koži in zmanjšamo možnost recidivov. Simptomi in klinična slika atopijskega dermatitisa se izboljša, s tem pa se poveča tudi kvaliteta življenja bolnika. V fazi, ko je kožno vnetje umirjeno, svetujemo tudi antiseptične kopeli trikrat tedensko.

Na kaj morajo biti pri negi kože še pozorni bolniki z atopijskim dermatitisom?

Priporočljiva je dnevna uporaba blagega mila oziroma sintetičnih detergentov (sindet). Pri dojenčkih odsvetujem kopanje s penečimi kopelmi, kljub temu pa je, tako pri otrocih kot pri odraslih, treba poskrbeti za vsakodnevno kopanje oziroma tuširanje, saj s tem s kože odstranimo umazanijo ter morebitne alergene, bakterije in viruse, ki bi lahko poslabšali stanje. Po kopanju je nujen nanos negovalne kreme, v zimskem času kremo nanašamo dvakrat dnevno, v toplejšem delu leta pa je dovolj le enkrat na dan.

Kako atopijski dermatitis zdravimo?

Zdravljenje in vodenje bolnikov z atopijskim dermatitisom je izziv celo za izkušenega dermatologa, saj je to terapevtsko ena od najzahtevnejših kožnih bolezni, zato je tudi zdravljenje vedno individualno in ob pregledu prilagojeno posameznemu bolniku.

Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je ob poslabšanjih kolonizirana s stafilokoki, zato je potrebno dnevno izvajanje antiseptičnih kopeli. Osnovna protivnetna zdravila za zdravljenje te bolezni so lokalni kortikosteroidi, ki so na tržišču že več kot petdeset let, kar pomeni, da gre za preverjeno zdravilo. Zaradi protivnetnih, imunosupresivnih in antiproliferativnih lastnostih so zelo učinkovita za zdravljenje akutnih poslabšanj. Zelo učinkovito protivnetno zdravljenje je kratkotrajna pulzna uporaba nizko potentnih lokalnih KS, močnejše prihranimo za hujše oblike. Trajanje pulznega zdravljenja prilagodimo klinični sliki in mestu kožnih sprememb. Pri generaliziranih oblikah bolezni je zelo učinkovita kombinacija uporabe razredčenih kortikostereoidnih mazil in hladnih ovitkov. Strah pred škodljivimi stranskimi učinki teh zdravil je mnogokrat pretiran ter neutemeljen in vodi v nezadostno uporabo in posledično v neuspešno obvladovanje simptomov bolezni. Pri kortikosteroidih se neželeni stranski učinki pojavijo le pri dolgotrajni, nekritični uporabi, zato so pomisleki glede njihove uporabe odveč.

Pogosto velik del težav s kožo predstavlja hrana. Velja to tudi za atopijski dermatitis?

Alergije na hrano lahko vplivajo na intenzivnost atopijskega dermatitisa, vendar ga zgolj z izogibanjem določeni hrani ali uživanjem nekaterih živil ne moremo ozdraviti, lahko po omilimo težave.

Kakšno vlogo imajo pri atopijskem dermatitisu probiotiki?

Probiotiki lahko, kadar jih jemljeta doječa mama ali dojenček, v 50 odstotkih primerov zmanjšajo možnost pojava ekcema ter zamaknejo pojav drugih alergij, pojava bolezni pa ne morejo preprečiti. Njihovo jemanje povečuje možnosti, da bo do alergij in ekcema prišlo kasneje, kot bi sicer. V koži poteka preveč zelo zapletenih procesov, da bi lahko zgolj probiotiki odpravili vse težave.

Ali lahko izbruh dermatitisa napovemo in preprečimo?

Zaradi obilice dejavnikov, ki vplivajo na atopijski dermatitis, izbruha skoraj nikoli ne moremo napovedati ali ga preprečiti. Pozorni bi morali biti pravzaprav na vse okrog nas, saj na bolezen lahko vlivajo alergeni v hrani in okolju, virusi in bakterije ter tudi stres. Nekateri odrasli lahko s pozornim samoopazovanjem in spremljanjem ugotovijo, kaj bo simptome poslabšalo ali spodbudilo izbruh, vendar točnih napovedi ni.

Kaj bi še svetovali bolnikom z dermatitisom?

Ljudje se prepogosto žal preveč zanašajo na splet in na laične vire informacij o atopijskem dermatitisu, kar povzroči veliko škode. O bolezni namreč kroži veliko neresnic, veliko je terapij, ki so drage, so pa popolnoma neučinkovite. Bolniki z atopijskim dermatitisom se pogosto zatekajo k nekonvencionalni medicini, prav pa bi bilo, da bi zaupali presoji specialista in dosledno upoštevali njegova navodila glede zdravljenja. Na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani enkrat mesečno organiziramo tudi šolo za starše otrok z atopijskim dermatitisom, kjer lahko izvedo vse, kar morajo vedeti in kar jih zanima. 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj