Pozabljeno znanje: kako nas zdravi narava?

»Ker je naš dom. Bila je naše naravno okolje, predvsem gozd, iz katerega smo se razvijali, in tako je v nas ostal nekakšen občutek za prepoznavanje narave. Očitno je del nas, tako kot smo mi njen del.«

»Gozdna terapija, ki se npr. v ZDA vse bolj razvija, izvira iz navdiha japonske metode šinrin joku ali gozdno kopanje, a je ne kopira. Pri njej ne gre za vadbo, ampak za počasni sprehod skozi gozd. Običajno ta traja približno tri ure in v tem času prehodimo le pol do enega kilometra. To torej ni pohod, ampak sprehod; zanj ni treba biti posebej fizično pripravljen. Vedno izberemo lahek teren, najraje bližnji gozd, v katerem so drevesne krošnje precej goste in dobro razvite; tam je tiho, teren je lahek in lahko dostopen, po možnosti ima tudi potok. Tudi številne raziskave potrjujejo, kar ljudje intuitivno čutimo že tisočletja – sprehodi v gozdu zdravijo. Drevesa namreč oddajajo fitoncide, naravne antibiotike, ki spodbujajo tvorbo belih krvničk. Te so pomembne za našo telesno odpornost. S preživljanjem časa v naravi se zniža tudi krvni tlak, poveča se sposobnost zbranosti, hitreje okrevamo po boleznih in operacijah, poviša se raven naše telesne energije in izboljša spanec itn.«

»Da, raziskave kažejo, da se v naravi znižajo ravni kortizola in drugih stresnih hormonov, za kar so zaslužni različni elementi narave – od svežega zraka do pomirjajoče zelene barve, harmoničnih zvokov vode, ptic, šelestenja listja itn.«

»S povezovanjem z naravo se vračamo v naravno stanje, saj so se bolezni, predvsem psihične pa tudi fizične, razvile ravno zaradi tega, ker smo izgubili stik z njo. Poleg zgoraj omenjenih znanstveno potrjenih razlogov so izkušnje pokazale, da se v naravi zbistri naš um, umiri dihanje, izboljša razpoloženje, poveča sposobnost reševanja vsakodnevnih situacij in življenjskih težav, lažje izražamo čustva in vzdržujemo zadovoljujoče odnose, kar pa predvsem pride kot učinek povečanega zavedanja samega sebe, svojega telesa in zavedanja zdajšnjega trenutka. Narava nam prav pri zadnjem zelo pomaga. Ko vključimo vse čute v doživljanje narave, se bolj osredinimo na ‘biti tukaj in zdaj’ in spet zares čutimo in poslušamo sebe, to pa je najbolj naravno in blagodejno za naše telesno, psihično, čustveno in konec koncev tudi duhovno zdravje.« 

»Naravo energetsko podpiramo in zdravimo z občudovanjem, s pozornostjo, podpornimi mislimi in z lastnim uravnovešanjem energije pa tudi sicer z odgovornim življenjskim slogom, ki varuje okolje.«

»To je žal del ‘vzgoje’ potrošniško naravnane družbe, vendar se tudi vse več ljudi kljub temu vrača nazaj k naravi – vsaj z ozaveščenim nakupovanjem recikliranih, ekoloških, veganskih in drugače do narave prijaznih izdelkov ter z rekreacijo v naravi.« 

»Res je. Glavna posledica tega, da ne znamo nič več poslušati narave, je po mojem mnenju ta, da ne znamo nič več poslušati sebe. Od tu naprej pa se težave pojavljajo same od sebe – nepovezanost s svojim telesom in svojimi čustvi je vzrok za številne današnje tegobe.«

»Vsa drevesa uravnavajo naše energetsko polje, ki prežema in obdaja naše telo, s čimer se nato naši procesi v telesu uravnovesijo ter spodbujajo naravno zdravljenje telesa in čustev. Sicer pa posamezna drevesa blažijo različne težave – naj omenim le nekatere: iglavci lajšajo težave z dihali, blažijo bolečine in uravnovešajo čustva, predvsem smreka in bor; različni deli breze se uporabljajo kot naravni antibiotiki proti bolečinam, vnetjem in vročini, breza pa sicer krepi našo notranjo moč in pomaga pri novih začetkih; čreslovine v hrastovi skorji na primer zdravijo in ščitijo kožo, medtem ko hrast energetsko spodbuja odločnost in osebno moč.«

»Za dihala je treba poiskati drevo iglavca. Uporabljamo pa lahko seveda tudi eterična olja. Dobro je, da vsak dan preživimo daljši čas v bližini iglavcev. Sicer pa se z drevesom povežemo z dotikom, lahko se naslonimo nanj ali posedimo ob njem. Ključno pa je, da to ponavljamo oz. hodimo redno v gozd.«

»Teh primerov je veliko. Utemeljitelj gozdne terapije Amos Clifford iz ZDA mi je med drugim pripovedoval o ženski z večletnimi kroničnimi bolečinami v vratu, ki so v gozdu kar izginile, lahko pa povem tudi zase, da mi predvsem zadrževanje ob smrekah lajša glavobol in celo migreno. Smreka namreč močno prizemljuje, torej uravnovesi našo energijo in jo iz glave ‘povleče’ tudi navzdol, da lepo kroži po celotnem telesu.« 

»Vsi elementi narave zdravijo – vsak po svoje. Drevesa, zrak, morje, vode na splošno, gore pa tudi vse rastline skupaj v ekosistemih, kot so: gozd, vrt, park, obala.« 

»Mislim, da jo imamo vsi nekako v sebi do določene mere, vendar ne vemo, kaj vse nam zares ponuja, do kolikšne mere nam lahko pomaga, kako globoko gremo lahko z njo in kako širok spekter podpore nudi.«

»Tako, da hodimo zavestno v naravo, jo opazujemo in poskušamo začutiti vrednost, naklonjenost do nje prek občutkov, ki se v nas porajajo.«

»Kar koli. Katero koli lončnico, morda drevesce na balkonu, balkonski vrt, pravi vrt, kakšno drevo na dvorišču ali pa samo malo sivke v sobi – vse lahko deluje. Celo slike narave in zvoki narave na računalniku – vse lahko pomaga. Čim več čutov je vključenih, tem bolje je.«