Poznate prednosti dojenja?

Poznate prednosti dojenja?

1.8.2018, 16:05 R.M.Z. Kako zdravimo
Dojenje je odličen temelj za kakovostno življenje otroka, njegovi pozitivni učinki na zdravje so kratkoročni, pa tudi dolgoročni. Ob razumevanju pomena dojenja za zdravje otrok, mater in družin tudi z vidika javnega zdravja je nujno, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za odpravo neprimerne promocije živil za dojenčke in malčke, ob svetovnem tednu dojenja, ki poteka med 1. in 7. avgustom, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje. 
dojencek

Dojenje poteka v tesnem stiku matere in otroka, omogoča poglabljanje njunega odnosa in krepi vezi med njima. Tesen stik je za otrokov psihični razvoj ravno tako pomemben, kot je na primer za otrokov telesni razvoj pomembna ustrezna prehrana. Materino mleko je namreč popolnoma prilagojeno potrebam otroka, vsebuje točno tiste sestavine, ki jih v danem trenutku in okolju njen otrok potrebuje, ob tem mamicam sporočajo iz NIJZ.

Prednosti dojenja za otroka in mamo

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in UNICEF za dojenčke v prvih šestih mesecih življenja priporočata izključno dojenje, ki naj bi se od starosti šest mesecev dalje ob uvajanju mešane prehrane nadaljevalo do starosti dveh let ali več.

Izključno dojenje pomeni, da otrok poleg materinega mleka ne dobiva nobene druge hrane ali tekočine, niti nesladkanega čaja ne.

Prednosti dojenja za otroka

Prednosti dojenja za mamo:

- materino mleko je lahko prebavljivo; preprečuje drisko, zaprtje, težave s prebavo, kolike

- zmanjšuje možnost za poporodne krvavitve in njihovo obilnost, boljše je krčenje maternice, pospešuje involucijo maternice (postopno naravno zmanjšanje)

- zmanjša pojav vnetja srednjega ušesa

- laktacijska amenoreja zmanjša plodnost

- zmanjšuje verjetnost respiratornih infekcijam in zmanjša tveganje za astmo v otroštvu

- deluje kot zaščitni dejavnik pred osteoporozo

- zmanjšuje verjetnost infekcije sečnega trakta

- prispeva k hitrejši izgubi dodatne teže

- zmanjšuje verjetnost SIDS (smrt v zibki)/SUDI (nenadna, nepričakovana smrt otroka)

- zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in raka jajčnikov

- zmanjšuje incidenco limfomov v otroštvu

- pri ženskah s sladkorno boleznijo se potreba po inzulinu zmanjša. Manjše je tudi tveganje za razvoj poznejše sladkorne bolezni tipa 2

- zmanjšuje verjetnost pojava sladkorne bolezni tipa 1, Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa

- pripomore k vzpostavitvi in krepitvi vezi med žensko in otrokom, zaradi česar se pojavlja manj težav z tesnobo in depresivnostjo

- zmanjša incidenco debelosti

- manj je izzivov pri hranjenju otroka v primerjavi s hranjenjem z mlečnim nadomestkom; na primer na potovanju, zaradi neodvisnosti otrokove prehrane od zunanjih (morebiti neugodnih) pogojev oskrbe (ženska ne potrebuje dodatnih pripomočkov, posebne priprave, vzdrževanja primerne temperature hrane)

- omogoča skladen telesni razvoj in pravilno razporeditev zobovja

- kakovostna prehrana doječe matere je cenejša od kupovanja mlečnih nadomestkov (mlečnih formul)

- otrok spoznava mater z vsemi svojimi čutili: s tipom, čutilom za okus, vohom, vidom, sluhom, s čimer utrjuje povezavo med materjo in dojenčkom s pomočjo tesnega telesnega stika in neposrednega očesnega stika, kar prispeva k otrokovim občutkom varnosti in zaupanja, to pa otroku prinaša psihične in razvojne prednosti

Kako je z dojenjem v Sloveniji

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2009 začel z izvedbo projekta HRAST (Spremljanje dojenja, prehrane dojenčkov in  majhnih otrok ter njihovega prehranskega statusa za načrtovanje in evalvacijo ukrepov na tem področju). Namen projekta je bil raziskati prakse dojenja in prehranjevalne navade otrok do četrtega leta starosti v osrednjeslovenski regiji. Poleg tega je bil namen projekta tudi raziskati vpliv različnih virov informacij in praktične podpore iz zdravstvenega sistema in neformalnega okolja na prakse dojenja.

V študijo je bilo na začetku vključenih 314 mater, ki so v ljubljanski porodnišnici, v mesecu oktobru leta 2009, rodile zdrave otroka/e.

V okviru študije je NIJZ z vključenimi materami opravljenih šest intervjujev, pet intervjujev v prvem letu dojenčkovega življenja in en dodaten intervju v četrtem letu otrokove starosti.

Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Aliance for Breastfeeding Action, WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k pomenu dojenja. Obeležujemo ga v več kot 150 državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi pozneje, v jeseni.

Projekt HRAST tako predstavlja prvo celovitejšo raziskavo v Sloveniji na temo dojenja in prehranjevalnih navad otrok do četrtega leta starosti.

Rezultati raziskave so pokazali:

  • Ženske v Sloveniji v povprečju dojijo dlje kot ostale ženske po Evropi (to je mogoče pripisati tudi daljšemu, 100 % plačanemu dopustu za nego in varstvo otroka).
  • Trajanje izključnega dojenja pri našem vzorcu mater je bilo krajše od priporočil SZO (šest mesecev).
  •  V povprečju so matere najprej pričele z uvajanjem sadja, zatem je sledila zelenjava, žita, mleko in mlečni izdelki, meso ter nazadnje še jajca. Vrstni red uvajanja jedi se ne sklada s smernicami zdravega prehranjevanja za dojenčke. Smernice priporočajo, da naj bo prva dojenčkova jed zelenjava, ki je bolj nevtralnega okusa in šele nato sadje, zaradi višjih vsebnosti sladkorja.
  • Bolj izobražene matere dojijo dlje.
  • Ob tem naj poudarimo, da so lahko matere v Sloveniji zelo ponosne nase, ker se velika večina zaveda pomena dojenja in so pripravljene svoje dojenčke polno dojiti in to tako dolgo, kot priporočajo zdravstveni strokovnjaki; za polno dojenje šest mesecev pa potrebujejo dodatne informacije in dobro takojšnjo podporo strokovnjakov in bližnjih. 
dojenje

Kakšne so sodobne zmote in zgrešena prepričanja o dojenju? (vir: raziskava HRAST in izkušnje mamic)

Kar nekaj zmot o dojenju še vedno kroži med nami. So posledica prekinjene tradicije dojenja in nepreverjenih podatkov.

  • »Tvoje prsi so premajhne, da bi lahko dojila.«

Velikost prsi ni povezana z zmožnostjo nastajanja mleka. Otrokove potrebe so onstran tega, kar se morebiti zdi spolno privlačno in zaželeno, dojijo lahko matere s prsmi najrazličnejših oblik in velikosti.

  • Doječa mati se mora izogibati uživanju solate in druge zelenjave ter svežega sadja.

Veliko je takih in podobnih »sodobnih mitov« o določeni hrani, ki naj se ji doječa mati odpove ali ki naj jo uživa, da bo imela več mleka.

Nikar naj se doječe ženske po nepotrebnem ne omejujejo pri izbiri hrane – uživajo naj v kakovostni mešani prehrani, kot so jo uživale v nosečnosti. Tudi sveže sadje in vsakovrstna zelenjava, ki jo je poleti v izobilju, so primerni za doječo mamo; v nasprotju z napačnimi prepričanji so dobrodošli tudi zelena solata, paradižnik in česen, čebula in fižol. Otrok je vajen določenih okusov še iz časa, ko je živel v maternici, s spreminjanjem okusa mleka, ko mama zaužije določeno hrano, pa se privaja na okuse običajne družinske prehrane.

Pri nekaterih dojenčkih se lahko pojavijo težave, povezane z materino prehrano. Šele v tem primeru skušamo ugotoviti, čemu naj se mama začasno izogiba ali odpove. Materi ni treba uživati kravjega mleka, če ga ne mara, da bi lahko dobro dojila; ni se ji treba siliti z žganci ali polento, če ji gresta težko po grlu; zaradi njiju ne bo količina mleka nič večja.

  • Doječa mati mora spiti najmanj tri litre tekočine dnevno.

Doječim materam se ni treba siliti s prekomernim pitjem tekočin, pije naj po občutku, kot ji narekuje žeja. Le če je nagnjena k temu, da pozablja piti, naj vsakič, ko doji otročka, popije kozarec vode.

  • »Tvoje prsi so mehke, zagotovo imaš premalo mleka.«

Prsi niso kakor posoda, kamor se mleko nateka. Nastaja sproti, glede na potrebe dojenčka, po principu »ponudbe in povpraševanja«.

  • »Tvoje mleko je vodeno.«

Zrelo žensko mleko je belo, rahlo prozorno in zagotovo ustreza potrebam vašega dojenčka.

  • Nedonošenčkov ni mogoče dojiti.

Takoj ko je nedonošenček zmožen sesanja in požiranja, ga je mogoče dojiti.

  • Če ima dojenček priraščen jeziček, ga ni mogoče dojiti.

Dojenčka s priraščenim jezičkom je mogoče dojiti. Nekateri potrebujejo manjši poseg.

  • Ženska s ploskimi bradavicami ne more dojiti brez nastavkov.

Nekaterim so nastavki za dojenje v pomoč, večina pa jih ne potrebuje.

  • Ženska po carskem rezu ne more dojiti.

Po carskem rezu je za vzpostavitev laktacije in dojenja potrebno nekoliko več potrpežljivosti. Številni otroci, rojeni s carskim rezom, so dojeni.

  • Dojenje boli.

Dojenje ustrezno pristavljenega otroka ne boli. Nekatere ženske ob pristavitvi čutijo ščemenje, ki pa hitro mine.

  • Zaradi dojenja se prsi povesijo.

Dojenje nikakor ne povzroči povešenosti prsi. Spremembe dojk so primerljive med ženskami, ki dojijo, in tistimi, ki ne.

  • Dojenje ne zadostuje za razvoj in rast dojenčka.

Do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti je materino mleko popoln vir hranil in energije za dobro rast in razvoj njenega otroka.

Kaj pa drži glede dojenja in laktacije?

  • V prsih nastaja mlezivo, prvo mleko, že v nosečnosti. Takoj po rojstvu je pripravljeno za otroka. Zadostujejo majhne količine.

  • Novorojenček potrebuje pogosto pristavljanje.

  • Noseča ženska lahko nadaljuje z dojenjem.

  • Če novorojenček dobiva dodatek, ga je mogoče opustiti in vzpostaviti polno dojenje.

  • In še veliko več…  


Foto: Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.