Pregovorno »veseli december« ni nujno vesel za vse

Avtor: R. M. Z.

Obrnili bomo še en list na koledarju in se kmalu veselili novega leta. Čeprav velja december za najbolj vesel mesec v letu, saj se na praznike pripravljamo skoraj ves mesec, pa je lahko pregovorno »veseli december«, ko nam različni družabni dogodki in prireditve ter medijska sporočila nalagajo že skoraj dolžnost do veselja, druženja in obdarovanja, za marsikoga mesec, v katerem občuti stisko.

depresija-prazniki-stiska

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem izpostavijo, da se stiske med prazniki se lahko pojavijo iz različnih razlogov – od tega, da svojim bližnjim zaradi finančne stiske ne zmoremo kupiti darila, do tega, da se počutimo osamljeni in pozabljeni. In prav slednje, občutek osamljenosti, se ravno zaradi praznikov lahko še poveča, poudarjajo na NIJZ. V prazničnem času namreč razlika med nekom, ki ima bližnje (prijatelje, svojce), in tistim, ki jih nima, postane še bolj očitna in razvidna. Tako navzven (osamljeni nimajo priložnosti za druženje) kot tudi v doživljanju. Medtem, ko se drugi ob zaključevanju leta in bližajočih se praznikih bolj intenzivno družijo s prijatelji ali svojci, osamljena oseba še bolj občuti, kar ji manjka – pogreša bližino drugih in še bolj občuti ne-pripadnost kot sicer. Povedano drugače, osamljen človek se bo v tem času lahko počutil še bolj osamljenega.

Zato dodatna pozornost in naklonjenost v prazničnem času (pa tudi sicer) nista nikoli odveč, svetujejo na NIJZ. »Obiščimo tiste, za katere vemo, da so osamljeni in jim podarimo nekaj našega časa. Pokličimo jih, mogoče povabimo na kakšen dogodek. Zavedajmo se, da je za nekoga lahko največje in najlepše darilo prav naša pozornost oziroma čas.«

Če sami občutimo stisko zaradi osamljenosti, razmislimo, kaj lahko storimo, da se bomo bolje počutili. O svojih občutkih se lahko tudi s kom pogovorimo. Prva pomoč za premagovanje najtežje stiske so lahko različni telefoni za pomoč (številke so navedene spodaj), kjer strokovno usposobljena oseba pomaga do čustvene razbremenitve. Če pa stiska in osamljenost vztrajata predolgo, je mogoče čas, da razmislimo o strokovni pomoči, še svetujejo na NIJZ.

Viri pomoči

Telefoni za pomoč v stiski:

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Internet kot podporni medij ob duševni stiski:

  • #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
  • Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
  • NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si

Svetovalnice v mreži psiholoških svetovalnic:

  • Svetovalnice v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected] 
  • Svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali e-pošti [email protected]

Več virov pomoči lahko najdete zadnjih straneh publikacije »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«, objavljene na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti. 

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj