Preprečite ali zmanjšajte nastanek brazgotin

Preprečite ali zmanjšajte nastanek brazgotin

2.7.2018, 23:56 R.P., P.S. Kako zdravimo

Brazgotina je posledica naravnega procesa celjenja rane po poškodbi, operativnem posegu ali po opeklini. Če celjenje rane poteka normalno, telo po zapolnitvi vrzeli, ki je po poškodbi nastala v koži, preneha proizvajati kolagen. V nekaterih primerih se proizvajanje kolagena ne konča pravočasno, zato pride do kopičenja kolagenskih struktur in te se kažejo kot prekomerna, to je izbočena brazgotina. 

brazgotina

Videz in velikost brazgotine 

Pri obsežnejših poškodbah ali opeklinah je možnost za nastanek opaznejše brazgotine večja. Brazgotine so izrazitejše pri otrocih kot pri odraslih in starejših ljudeh, ker sta pri njih celjenje rane in s tem nastajanje kolagena počasnejša. Lahko bi rekli, da brazgotine pri otrocih rastejo skupaj z njimi. K nastanku prekomernih brazgotin so bolj nagnjeni pripadniki afriškega in azijskega izvora z močneje pigmentirano kožo. Ko govorimo o mestih nastanka brazgotine, pa je znano dejstvo, da se te prej pojavijo na mestih, ki so aktivnejša pri gibanju, na primer v bližini mišic hrbta, nog, ramen in sklepov. Na velikost in videz brazgotine vpliva tudi potek celjenja rane; ob zapletih, kot je na primer okužba rane, se namreč celjenje rane lahko konča z grdo brazgotino. 

Različne vrste brazgotin

Brazgotine se med seboj v grobem razlikujejo po velikosti, barvi in po izbočenosti. Izbočene oz. prekomerne brazgotine imenujemo hipertrofične brazgotine in so posledica prekomerne produkcije ekstracelularnega matriksa in fibroblastov v procesu celjenja rane. Za hipertrofične brazgotine je značilno, da so videti kot omejeno izbočeno tkivo, ki ostaja znotraj robov rane.

Hipertrofične brazgotine se najpogosteje pojavljajo po opeklinah, pri mlajših in ljudeh s temnejšo kožo. Te brazgotine so po navadi rdeče, zadebeljene in izbočene, srbeče in boleče. Običajno začnejo nastajati nekaj tednov po poškodbi tkiva in zorijo več kot leto dni.

Med izbočene oz. prekomerne brazgotine prištevamo tudi keloidne brazgotine. V nasprotju s hipertrofičnimi brazgotinami te niso omejene, ampak se razraščajo zunaj robov rane. Navadno so nepravilnih oblik in temnejše barve.

Tretja skupina brazgotin so atrofične brazgotine, ki so največkrat posledica aken ali vodenih koz. Videti so kot manjše in okrogle udrtine pod nivojem kože. 

Brazgotine lahko tudi bolijo 

Poleg estetskega vidika, ki je pri brazgotinah tako zelo v ospredju, brazgotine povzročajo tudi druge težave, na primer: neprijetno srbečico, bolečino, omejenost gibanja pregibnih delov in seveda stisko posameznika zaradi zunanjega videza. 

Preprečevanje in zmanjševanje brazgotin

V strokovni literaturi je na voljo precej študij, ki so preučevale uspešnost določenih metod in izdelkov za zmanjševanje brazgotin. Mnenja strokovnjakov so pri omembi in priporočilih nekaterih metod in izdelkov bolj in pri drugih manj deljena.  

Ena izmed metod, pri kateri med strokovnjaki ni popolnega konsenza, je masaža brazgotine. Za oskrbo brazgotin so v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razvili posebno napravo za vakuumsko masažo, ki naj bi, podobno kot ročna mehanska masaža, z negativnim pritiskom vplivala na preprečevanje in zmanjševanje brazgotine. Čeprav je med ljudmi zelo razširjeno mnenje, da masaža zmanjšuje ali preprečuje nastanek brazgotine, za to v strokovni literaturi ni dovolj dokazov in masaža ni priznana kot metoda, ki dokazano deluje.

Terapevtske možnosti za oskrbo brazgotin sicer v grobem delimo na invazivne in neinvazivne metode. Po pregledu več kot 300 objavljenih člankov in kliničnih študij je bilo ugotovljeno, da so med neinvazivnimi metodami najučinkovitejši silikonski izdelki, zato so prvi izbor za preprečevanje in zmanjševanje brazgotin. Silikonski izdelki so dokazano učinkoviti in superiorni nad nesilikonskimi preparati ali navadnimi mastnimi ali vlažilnimi kremami. Silikonske izdelke je mogoče uporabljati samostojno ali v kombinaciji z invazivnejšimi načini zdravljenja, kot so na primer kortikosteroidne injekcije.

 

Reference:

1. English RS, Shenefelt PD. Dermatol Surg 1999; 25: 631–638. 

2. Brissett AE, Sherris DA. Facial Plast Surg 2001; 17: 4. 

3. Bayat A et al. BMJ 2003; 326: 88–92.

4. International Clinical Recommendations on Scar Management, Mustoe TA et al. Plast Reconstr Surg 2002; 110: 560–71.

5. Moortgat P. et al. Burns Trauma. 2016; 4: 34.

6. Scar Management. Practical Guidelines. 2011.


Foto: Bigstock
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.