Preveč soli slabi spomin – kako lahko ukrepate

Avtor: Sebastian Pleško

Splošno znano je, da pretirana uporaba soli v prehrani ni najbolj zdrava izbira. Od povečanega krvnega tlaka do z epidemiološkimi študijami ugotovljenega povečanja možnosti okvar srca in ožilja, možganske kapi, poslabšanja avtoimunih bolezni in tudi večje možnosti nastanka določenih rakavih obolenj. 

sol

Letos pa so znanstveniki končno odkrili in dokazali mehanizem na miših, ki razlaga, zakaj pravzaprav prihaja do večine negativnih posledic pretiranega uživanja soli oziroma previsokega vnosa natrija v telo. 

V tej študiji so tudi dokazali in razložili, kako sol poslabša možganske sposobnosti na miših, predvsem kako negativno vpliva na njihov spomin. 

Mehanizem v telesu je na preprost način razložen v nadaljevanju. Sprva sol v črevesju povzroči sprostitev signalnih molekul imunskega sistema imenovanih citokini IL-17, odkritih šele leta 2005, ki so del našega vnetnega odgovora. Te povezujemo z veliko boleznimi, pri katerih je višja koncentracija IL-17 predvsem posledica neke bolezni (po navadi avtoimune), včasih pa celo njen vzrok. 

Povečan IL-17 nato zavre delovanje encima, imenovanega endotelijska sintaza dušikovega oksida ali krajše eNOS. Ta služi proizvodnji signalne molekule NO (dušikov oksid) iz aminokisline L-arginin, ki sprošča gladke mišice v žilnih stenah in s tem širi žile. 

mozgani

Prikaz možganskega ožilja.

Pri manjši koncentraciji NO se posledično žile manj razširijo, kar povzroči manjši pretok krvi in/ali povišanega krvnega tlaka. Manjši pretok krvi pa pomeni slabši prenos kisika, kar v prvi vrsti prizadene prav naše možgane. To se je v preizkusih spomina odražalo pri slabši uspešnosti miši, hranjenih z večjo količino soli od kontrolne skupine. 

Posledice prevelikega vnosa soli

Miši, ki so se slabše odrezale, so zaužile 8- oz. 16-krat več soli od kontrolne skupine. Kaj to pomeni za človeško populacijo, se seveda težko predvidi, a znanstveniki ocenjujejo, da je to enakovredno prehrani, ki je nadpovprečno soljena. 

Pri miših, ki so jedle preveč soljeno hrano, se je prekrvavitev nekaterih delov možganov zmanjšala kar za četrtino. Negativni učinki pa so bili merljivi po enem do treh mesecih tovrstne prehrane. Odkrili pa so, da so bili učinki na prekrvavitev reverzibilni tudi po 6 mesecih take prehrane, se pravi, da se je stanje prekrvavljenost miši vrnilo v prvotno stanje po koncu preizkusa, ko se je dieta s preslano hrano končala. 

Prva pomoč – L-arginin 

Zanimivo je, da povečana sol v prehrani miši krvnega tlaka v tem času niti ni znatno povečala. Študija je tudi odkrila, da dodatno uživanje aminokisline L-arginin, iz katere telo proizvaja NO, zaustavi negativne učinke povečane količine soli v prehrani na krvni pretok v možganih. 

Če se tako ne mislite odreči slani hrani, a vas skrbi zgoraj omenjen negativen učinek, bi bil L-arginin lahko odgovor na to, vendar je treba poudariti, da vse le ni tako preprosto. Ob jemanju L-arginina imamo namreč v telesu še vedno povečano koncentracijo škodljivega IL-17. 

Študija žal ni spremljala dolgoročnih učinkov IL-17 na miših, so pa to vprašanje raziskovale številne druge študije. IL-17 je tako povezan, kot že zapisano v uvodu, z veliko avtoimunimi boleznimi, prekomerna vsebnost katerega jih lahko poslabša ali mogoče celo povzroči – od luskavice, revmatičnega artritisa, astme, lupusa, multiple skleroze do arterioskleroze, Crohnove bolezni in tudi določenih rakavih obolenj, kot npr. raka na črevesju. 

D-vitamin in spomin 

Pri nekaj drugih študijah so odkrili še en pomemben vpliv na proizvodnjo IL-17, in sicer da je količina zaužitega vitamina D obratno sorazmerna s koncentracijo IL-17. Odkrili so npr., da je pri bolnikih z multiplo sklerozo vnos večjih količin vitamina D občutno znižal koncentracijo IL-17 in tudi omilil simptome te bolezni. Žal pa še ni bilo izvedenih nobenih študij, ki bi merile vpliv vitamina D na zmanjšanje IL-17 pri zelo slani prehrani. Iz vsega tega bi lahko predpostavili, da bi bila rešitev za omilitev greha slane hrane mogoče prav kombinacija L-arginina in vitamina D. 

Uživajte dovolj kalija 

Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti tudi na kalij, saj je bil ta v številnih preteklih študijah izpostavljen kot pomembna protiutež natriju oz. soli v prehrani. Epidemiološke in prehranske študije namreč potrjujejo, da hrana z več kalija zniža možnost srčno-žilnih bolezni in tudi nastanka visokega krvnega tlaka. 

Kalij najdemo predvsem v paradižniku oz. peteršilju, baziliki in v kopru. Vitamin D se nahaja v ribjem olju, ribji hrani, določenih gobah, L-arginin pa v konopljinih, bučnih in sezamovih semenih. 

Vseeno pa je bolje, da prehrano preprosto prilagodimo in pojemo manj soli.

 

Avtor prispevka Sebastian Pleško je univerzitetni diplomirani kemik, ki raziskuje na področju medicinske in biofizikalne kemije.


Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj