Avtor: D. M.
Lekarniška zbornica Slovenije opozarja na pojav alergijskega rinitisa – pogoste bolezni, ki je diagnosticirana kar pri tretjini odraslih s kronično boleznijo zgornjih dihalnih poti. Z drugo polovico avgusta namreč prihaja vrhunec cvetenja ambrozije, ki velja za eno najbolj alergenih rastlin. Farmacevti bodo zato v sklopu Tedna zdravja pomagali prepoznavati znake vnetja nosne sluznice, ki ga povzročajo različni alergeni, ter svetovali, kako jih ustrezno blažiti in zdraviti.
Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice, povzročeno z alergeni, kot so cvetni prah, pršice, plesni ali delci kože nekaterih živali. Te snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese, pri alergikih povzročijo nepravilni odziv imunskega sistema. Tako začnejo nastajati protitelesa, ki namesto obrambne funkcije v telesu sprožijo vnetne procese, ki se kažejo s prehladom podobnimi znaki.
Sezonski alergijski rinitis se danes uvršča na prvo mesto med kroničnimi nenalezljivim boleznimi. Za alergijskim vnetjem nosne sluznice in očesne veznice namreč trpi približno 30 % Evropejcev, v desetih letih pa naj bi se ta delež že povzpel nad 50 %. Čeprav se simptomi običajno kažejo v blažji obliki, lahko močno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja, in sicer z motnjami spanja, slabenjem sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil ali negativnim vplivom na sposobnost koncentracije in učenja ter posledično na uspešnost pri delu ali v šoli. Prav tako je nezdravljen alergijski rinitis dejavnik tveganja za nadaljnji razvoj astme.
Teden zdravja ob vrhuncu cvetenja ambrozije
Pri alergijskem rinitisu razlikujemo dve obliki – trajni ali celoletni alergijski rinitis, kot nastane odgovor na plesni, živalske alergene ali pršice, ter občasni ali sezonski alergijski rinitis, ki je posledica preobčutljivosti na alergene, kot je cvetni prah. Sezonski alergijski rinitis ljudsko imenujemo tudi seneni nahod, saj je ljudem včasih največ težav povzročal maja in junija, ob spravilu sena, ko je v zraku veliko cvetnega prahu in peloda.
»Zadnja leta tudi v drugi polovici avgusta in začetku v septembra opažamo, da se na farmacevte obrača vse več ljudi, ki trpijo za vnetjem nosne sluznice. To je povezano tudi s cvetenjem ambrozije, ki se razrašča na opuščenih zemljiščih. Letos pa bo svoje pridalo še lepo, toplo vreme, ki botruje k še višjim koncentracijam peloda v zraku,« je pojasnil Bojan Madjar, mag. farm., nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri Lekarniški zbornici Slovenije.
Kot odgovor v Lekarniški zbornici Slovenije teden med 19. in 26. avgustom posvečajo osveščanju o pojavu alergijskega rinitisa in učinkovitem zdravljenju oziroma blaženju simptomov. V ta namen bodo v vseh lekarnah ponudili pomoč v obliki informativnih gradiv ter strokovnega svetovanja o možnostih učinkovitega zdravljenja in blaženja simptomov.
Kako prepoznamo in zdravimo alergijski rinitis?
Zaradi znakov, kot so kihanje, srbenje, izcedek iz nosu ali zamašen nos, imajo včasih ljudje, pa tudi zdravstveni delavci, težave pri razločevanju med prehladom in alergijskim rinitisom. »Razlike se pojavljajo predvsem v času trajanja simptomov. Pri prehladu običajno izzvenijo v dveh tednih, pri alergijskem rinitisu pa trajajo, vse dokler smo izpostavljeni alergenu. Pomembna pomoč pri razlikovanju je tudi sosledje ponavljanje simptomov in sočasne težave z očmi ter srbenje, saj je oboje značilnejše za alergijski rinitis,« pojasnjuje Bojan Madjar iz Lekarniške zbornice Slovenije.
Večina ljudi, ki trpi za alergijskim rinitisom, se sooča z blagimi simptomi, ki jih je mogoče enostavno in učinkovito zdraviti. Ob milejših simptomih, ki trajajo krajši čas, lahko farmacevti predpišejo in svetujejo zdravila z antihistaminikom; kapljice ali pršila, ki vsebujejo dekongestive ali pršila s kortikosteroidom, medtem ko se težje oblike alergij zdravijo z zdravili na recept.
»Čeprav imamo na voljo široko paleto zdravil oziroma izdelkov za odpravo in blažitev težav, ki jih prinaša alergijski rinitis, pa je na prvem mestu še vedno strokovno svetovanje, ki omogoča ustrezno diagnosticiranje in obravnavo bolezni. K temu stremimo tudi pri našem delu v lekarnah,« pojasnjuje Bojan Madjar.
Kdaj k zdravniku?
Vloga farmacevta je tudi nasvet, kdaj samozdravljenje ni priporočljivo in kdaj se je potrebno obrniti na zdravnika. V primeru, da pacient še nima potrjene diagnoze, ji bo tako farmacevt priporočil pregled pri zdravniku. Ta je potreben tudi, ko simptomi vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Samozdravljenja tudi ne priporočajo bolj ranljivim skupinam, kot so astmatiki, otroci, starejši, nosečnice in doječe matere, če se simptomi zaostrujejo ali se jim pridružijo drugi bolezenski znaki.
