Avtor: Mojca Koprivnikar
Ženske prsi se v nosečnosti pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano. Ta proces poteka povsem naravno. Dojki postajata čvrstejši in ženska ju vse bolj čuti, zato naj bo s seboj predvsem nežna.
Za prsi naj poskrbi z osnovno, a zmerno nego, razlaga prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije in neonataloginja, IBCLC.
Dojke so pripravljene na laktacijo od 16. tedna nosečnosti naprej; proces je popolnoma naraven in bodoča mati nanj nima nobenega vpliva. Dojke ostajajo neaktivne zaradi ravnotežja hormonov, ki inhibirajo delovanje mlečnih žlez. V prvih urah in dnevih po porodu pa na hormonske spremembe in otrokovo sesanje odgovorijo s proizvodnjo in sproščanjem mleka.
Proces priprave na dojenje
»V nosečnosti se dojki povečata, postaneta čvrstejši, kolobar okrog bradavice lahko potemni in se poveča. Na njem se lahko izbočijo t. i. Montgomeryjeve žleze, ki izločajo maščobo za zaščito kolobarja in bradavice. Bradavica se navadno izboči, vidne so tudi podkožne vene. Ženska bolj čuti dojki, a občutljivost je odvisna od njenega praga bolečine. Tovrstne spremembe so fiziološke in zaradi njih ni treba k zdravniku. Ob nenavadni spremembi na koži, zatrdlini v dojki ali ob hujši bolečini pa naj, podobno kot zunaj nosečnosti, obišče zdravnika,« pravi dr. A. Tekauc Golob.
Bodoča mamica z nosečnostjo vstopa v različne faze priprave prsi na dojenje, z izjemo prve faze, ki se običajno začne že v puberteti. Glede na hormonsko dogajanje se zvrstijo tri faze, in sicer:
– mamogeneza (rast mlečnih žlez);
– laktogeneza (začetek izločanja mleka);
– galaktopoeza (vzdrževanje izločanja mleka).
Pod vplivom spolnih hormonov, predvsem estrogenov, se razrašča t. i. mlečni epitelij in postane večceličen. Rast mlečnih žlez pa je sicer postopen proces, ki se začne že v puberteti. Odvisen je tudi od hormonov hipofize.
1. faza: mamogeneza
V nosečnosti se v dojkah dogajajo velike spremembe. V prvi fazi hormoni rumenjakove vrečke in posteljice spodbujajo razraščanje mlečnih vodov, nanje vplivajo placentarni laktogen (hormon HPL), prolaktin, horionski gonadotropin (hormon HCG), estrogen in progesteron. Prolaktin je odgovoren za popolni razvoj alveolov (mlečnih celic) in lobusov ter tvorbo mleka. Od tretjega meseca nosečnosti pa se v dojkah nahaja tudi mlezivu (kolostrumu) podobna snov, ki se v drugem tromesečju že pospešeno tvori. Zapleteno zaporedje dogodkov pripravlja dojke na dojenje. Ženska lahko opazi, da ji prsi rastejo; včasih ima občutek napetosti, redko pa so boleče.
2. faza: laktogeneza
Ta faza se začne približno 12 tednov pred porodom. Njeni značilnosti sta povečana sinteza laktoze, beljakovin in imunoglobulinov ter zmanjšanje izločanja soli v mlečnih žlezah. Po porodu pa se pospeši tudi izločanje mleziva (kolostruma), in sicer ob padcu hormona progesterona, medtem ko prolaktin ostaja na prejšnji ravni. Vsi ti procesi še niso odvisni od otrokovega sesanja in vztrajajo od tri do štiri dni po porodu, ko se tvorba mleka zmanjša, če ni izločeno iz dojke. Sicer nastane prehodno mleko, ki se po dveh tednih spremeni v zrelo mleko. Ženska lahko opazi spontano izločanje mleka v nosečnosti.
3. faza: galaktopoeza
Zadnja faza nastopi že po rojstvu in je pravzaprav obdobje vzdrževanja tvorjenja in izločanja mleka – uravnavanja laktacije. Traja toliko časa, dokler otrok čuti potrebo po dojenju.
Zaradi vseh sprememb, ki se dogajajo, so dojke bolj obremenjene, zato je pomembno, da nosečnica poskrbi tudi za osnovno nego, ki ji bo olajšala morebitne nevšečnosti.
Nega in higiena dojk
Dr. A. Tekauc Golob svetuje povsem običajno higieno dojk: umivanje z vodo pod tušem. Če ženska uporablja milo, naj bo to za občutljivo kožo. Miljenje naj bo nežno in ne pretirano. Dojki sta namreč nežen organ, zato je z njima treba ravnati nežno; ne smemo ju drgniti. Enako velja tudi za brisanje po tuširanju. »Izogiba naj se tudi nanašanju različnih losjonov ali krem, z izjemo posebne kreme proti strijam (razpokam v podkožju), ki lahko nastanejo zaradi hitre rasti dojk. Med nosečnostjo in dojenjem priporočam tudi primerno velik, udoben, najbolje bombažen modrček, ki bo dojkam nudil oporo in pomagal koži, da se ne bo preveč raztegnila. Tudi bradavic ni treba negovati s kremami in z olji, saj Montgomeryjeve žleze poskrbijo za primerno zaščito kolobarja in bradavice,« opisuje doktorica. Po porodu, med dojenjem, naj nega ostane podobna. Bolj je treba paziti le na bradavice, da ostanejo suhe. Priporočljivo pa je tudi, da jih novopečena mamica neguje s svojim mlekom.
Dobro je, da ženska z nego dojk ne pretirava, hkrati pa ne sme nanje »pozabiti«, saj se zaradi neprimerne nege v nosečnosti npr. lahko vname koža in še posebej bradavice. Pomembna je tudi izbira ustreznega modrca, saj premajhen ali neustrezen lahko pritiska na mlečne vode in povzroči nastanek zastojne dojke ali celo vnetja dojke (mastitis). »Sicer pa je pomembno poudariti, da med nosečnostjo in dojenjem odsvetujemo tudi pretirano fizično aktivnost, ki bi obremenjevala prsno mišico. Dojke naj bodo raje na toplem, lahko jih objamete s svojimi rokami. Ni se treba izogibati tudi ljubkovanju partnerja,« še dodaja dr. A. Tekauc Golob. Bodoča mamica naj se predvsem prepusti »naravi«, ki jo pripravlja na prihajajočega dojenčka, in naj v tem procesu sodeluje z nežnimi pristopi in s skrbjo zase.
Ženska lahko za svoje prsi skrbi že tudi pred nosečnostjo, in sicer z ustrezno osebno higieno in s primernim perilom. Priporočljiva je tudi redna telovadbo za prsne mišice. Pri športnih aktivnosti pa naj poskrbi za zadostno oporo dojkam. Če ima suho kožo, naj jo neguje z losjoni in s kremami.
Kaj pa velikost dojk in bradavice?
Dr. A. Tekauc Golob pomirja, da velikost dojk ni zelo pomembna. Le pri velikih dojkah so dokazali nekoliko poznejši nastanek prehodnega mleka (kakšen dan pozneje). »Velikost, oblika ali barva areole/kolobarja nima vpliva na potek dojenja. Bradavice otežujejo dojenje, če so zelo velike in je otrok majhen. Težavne so lahko vdrte bradavice, saj ob prijemu ugreznejo svoj vrh in ne reagirajo na hlad ali spolno vzburjenje. Ploske bradavice so v mirnem stanju na ravni kolobarja, vendar reagirajo na stimulacijo. Vsekakor ni nujno, da je dojenje onemogočeno, če ima ženska ploske ali vdrte bradavice. Pri ženskah, ki imajo tveganje za prezgodnji porod, se stimulacija bradavic v nobenem primeru ne priporoča po 20. tednu nosečnosti,« še omenja pediatrinja, neonataloginja in mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo.
Foto: Pixabay
