Pripravite organizem na jesenske izzive

Avtor: Mojca Koprivnikar

Poletje in brezskrbno uživanje sta za nami. Pred nami je dolga jesen, ki prinaša nove delovne in šolske izzive; ti so velikokrat stresni za starše in otroke. Na pohodu pa so tudi že prvi virusi. Kombinacija stresa, nepripravljenega organizma in nezdravega življenjskega sloga lahko pripeljejo do padca imunske odpornosti in različnih obolenj. 

Okrepimo torej odpornost in se dobro pripravimo na jesenske dni ter spoznajmo, kako deluje naš imunski sistem in kako prepoznamo oslabljeno delovanje.

Prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. druž. med., z Zdravstvenega doma Ljubljana pripoveduje, da je delovanje imunskega sistema zelo zapleten sistem. To je pravzaprav obrambni sistem, ki ščiti organizem pred zunanjimi dejavniki – pred mikroorganizmi (virusi, bakterijami, glivicami) in kemičnimi snovmi. Sestavljajo ga organi, tkiva, celice in posamezne molekule, snovi, ki jih celice izdelujejo ali izločajo. »Ključna naloga in največji izziv imunskega sistema je razlikovanje med tujimi in lastnimi celicami oz. molekulami. Navadno naj bi samo prisotnost tuje celice in molekule v telesu (imenovani antigeni) sprožile imunski odziv organizma. Kadar tak odgovor sprožijo telesu lastne sestavine, govorimo o avtoimunih boleznih (npr. revma, luskavica, avtoimuno vnetje ščitnice, Crohnova bolezen itn.),« opisuje zdravnica. Imunski sistem je sicer sestavljen iz:  ov (priželjc, vranica, bezgavke in limfne kapilare ter žile), limfocitov, imunoglobulinov, citokinov in sistema komplementa

Prvi obrambni mehanizem telesa je umeščen že na zunanjih delih telesa, to je na koži oz. na sluznicah, in je prva obrambna linija organizma. Predstavljajo jo fagociti, velikanske celice, ki s pomočjo posebnih beljakovin, t. i. sistema komplementa, uničijo tuje mikroorganizme in jih preprosto »pojedo«. Višje razviti organizmi (kot smo ljudje in vsi sesalci) smo sposobni proizvajati tudi protitelesa, ki nas zaščitijo proti antigenom. Dr. Nena Kopčavar Guček pravi, da so dober primer tega delovanja npr. protitelesa proti noricam, ki ob prebolevanju te bolezni nastanejo v našem imunskem sistemu. Ta protitelesa nas ščitijo pred možnostjo ponovne okužbe z virusom noric (Varicella zoster virus), zato jih prebolimo le enkrat. Zaščitna telesa proti okužbam pa lahko pridobimo tudi na druge načine, npr. s cepljenjem. Dojenček pa jih lahko dobi z dojenjem. 

Dobra imunska odpornost = zdrav življenjski slog 

Naj se sliši še tako »oguljeno« je za dobro delovanje imunskega sistema zelo pomemben, če ne najbolj pomemben, zdrav življenjski slog. »Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z odpornostjo, poudarjajo, da je samo za dobro osnovno delovanje imunskega sistema pomembno, da uživamo zdravo mešano prehrano, se dovolj gibljemo, imamo primerno količino spanja, živimo v zdravem okolju ter se s primernimi mehanizmi spoprijemamo s stresom. Zdrav življenjski slog pa pomeni tudi, da nimamo škodljivih navad, to so: kajenje, čezmerno uživanje alkohola, zasvojenost s psihoaktivnimi snovmi itn., in zasvojeni so dokazano manj odporni. Ohranjanje škodljivih življenjskih navad pa lahko dolgoročno okvari imunski sistem,« razlaga zdravnica. Danes se tudi škodljivemu stresu težko izognemo, zato je izjemno pomembno, da poiščemo načine njegovega nevtraliziranja, in sicer tako, da se v prostem času ukvarjamo z aktivnostmi, ki so nam prijetne in nas razvedrijo (vse od telesne aktivnosti, branja do ročnega dela, vrtnarjenja, zbirateljstva …). 

Pomembna je tudi vsakodnevna redna vadba, čeprav samo tek ali vožnja s kolesom. Že od 20 do 30 minut vadbe dnevno vzdržuje stalno telesno pripravljenost in s tem odpornost. Dobro pa je, da vsaj dvakrat tedensko poskusimo tudi z intenzivnejšo in daljšo vadbo. Ugotovili so celo, da telesno dobro pripravljeni posamezniki bistveno bolje prenašajo kronični stres v primerjavi s tistimi, ki so telesno neaktivni.

Zanikanje osnovnih potreb slabi imunski odziv 

Dr. Nena Kopčavar Guček pravi, da na imunski sistem v prvi vrsti slabo vpliva neupoštevanje osnovnih potreb organizma: neprespanost, nepravilna prehrana (predvsem pomanjkanje vitaminov in beljakovin), tudi podhranjenost in debelost, močno onesnaženo življenjsko okolje (npr. smog, izpostavljenost škodljivim snovem v delovnem okolju) in dolgotrajen stres brez ustreznih mehanizmov za spoprijemanje z njim. »Odpornost se sicer nekoliko znižuje tudi s starostjo (pojav se imenuje imunosenescenca), zato npr. starostniki pogosteje obolevajo za pljučnico in so podvrženi zapletom pri gripi. Manj odporni so tudi kronični bolniki (npr. sladkorna bolezen zvišuje možnost okužb, zlasti bakterijskih) pa tudi rakavi bolniki na kemoterapiji, bolniki, okuženi s HIV, bolniki z avtoimunimi boleznimi, prejemniki nekaterih zdravil (npr. po transplantaciji organov, zaradi uživanja zdravil, ki zmanjšujejo možnost zavrnitvene reakcije – imunosupresivov). Motnje delovanja imunskega sistema pa so lahko tudi prirojene, dedne in bolezni imunske pomanjkljivost lahko prizadenejo kateri koli del imunskega sistema. Terjajo posebno obravnavo, zaščito in prilagajanje življenjskega sloga. Večinoma pa jih prepoznajo že pediatri med sistematskimi pregledi otrok.«

Negativen stres škoduje vsem – brez izjem 

Stres, ki je žal naš skoraj vsakodnevni spremljevalec, pa ni vedno slab in tako lahko najdemo tudi primere delovanja »pozitivnega« stresa, ki nas običajno spodbuja in motivira, da smo boljši in da ne obstanemo na mestu. Dlje trajajoč in kroničen stres pa ima na človeški organizem zelo škodljive vplive. Dr. Nena Kopčavar Guček opisuje, da ta znižuje odpornost tudi tistim posameznikom, ki so sicer povsem zdravi in nimajo nikakršnih motenj v delovanju imunskega sistema. Prav tako v telesu ustvarja in vzdržuje kronično vnetje. »Dr. Mary Meagher, zdravnica in profesorica s področja nevroznanosti z Univerze v Severni Karolini, piše, da ljudje, izpostavljeni kroničnim socialnim konfliktom, doživljajo višjo raven stresa, ki pripelje do motenega delovanja imunskega sistema; ti so zato bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim in tudi avtoimunim obolenjem. Znaten vpliv na imunski odgovor ima tudi hormon kortizol, ki se poleg adrenalina ob stresu sprošča iz nadledvične žleze. Imunološke raziskave so pokazale, da zmanjšuje aktivnost in učinkovitost limfocitov, ki so ene izmed vrst obrambnih celic v organizmu,« pove zdravnica. Na Univerzi Calagry v Kanadi pa je dr. Bonnie J. Kaplan z ekipo raziskala, kako dodajanje nekaterih vitaminov v prehrano pri osebah, ki so preživele hud stresen dogodek (potres, poplave itn.), vpliva na organizem in premagovanje stresa. Ugotovila je, da so bili posamezniki, ki so uživali dodatek vitamina B-kompleks in vitamina D, veliko manj dovzetni za posttravmatski stres in depresijo ter da so bili manj tesnobni v primerjavi s tistimi, ki niso uživali teh prehranskih dodatkov. Dr. Bonnie J. Kaplan pojasnjuje, da določeni dodatki v organizmu sprožijo proces, ki pomaga k boljšemu delovanju organov, preprečuje vnetja v telesu in možganske celice opremi z energijo. Vse to pomaga, da se lažje spoprijemamo s stresom in ostanemo pomirjeni. Dr. Nena Kopčavar Guček pa še dodaja, da se stresu vsaj delno lahko izognemo tudi z izboljšano organizacijo življenja in časa, s pravočasnim načrtovanjem in z izvajanjem načrtovanih del ter obremenitev in seveda s pozornejšo medsebojno komunikacijo. 

Kako prepoznamo moteno delovanje? 

Zdravnica razlaga, da so pogoste in ponavljajoče se okužbe prvi znak, da obrambni organizmi telesa ne delujejo optimalno. Povsem običajne bolezni (npr. navaden prehlad) lahko potekajo podaljšano in/ali z zapleti. »Naša splošna zmogljivost je zmanjšana, telesna temperatura mejno zvišana, pojavljata se občutka pomanjkanja energije in utrujenosti. Včasih lahko opazimo, da nam imunski sistem ‘zataji’ že na samem vstopnem mestu antigenov v organizem, na koži. Tako se pri ljudeh z okrnjenim imunskim odgovorom včasih kar vrstijo gnojna vnetja na koži, lahko tudi turi.« 

Vitamina D, C za dobro odpornost 

»Hitre rešitve in odpornost ‘na zalogo’ pri krepitvi imunskega sistema žal ne pridejo v poštev. Zdravo prehrano, gibanje, počitek in izogibanje škodljivim navadam je treba ohranjati skozi vse leto. Drobna izjemna je le dodajanje posameznih vitaminov, kot npr. vitamin D in C ter za nekatere posameznike (npr. bolnike po kemoterapiji, nosečnice itn.) nujno potrebni multivitamini in druge snovi. Strokovnjaki ugotavljajmo, da je vitamin D zelo pomemben za odpornost, ne samo za rast in vzdrževanje kostne gostote, kot smo dolgo domnevali. Učinkovita popotnica za prihajajočo jesen in zimo bo torej tudi zadostna količino tega vitamina, ki si ga lahko zagotovimo ne le s hrano, ampak tudi s približno 20-minutno izpostavljenostjo soncu (glava in roke),« pove dr. Nena Kopčavar Guček. Tudi vitamin C je dobro ohranjati v primernih količinah, kajti ta naj bi ščitil dihala. Kljub vsemu pa zdravnica pravi, da uživanje velikih količin vitamina C znanstveno dokazano ne pospešuje prebolevanja prehlada in drugih virusnih prehladnih obolenj. Nekoliko pa zmanjša pogostost simptomov. »Drži pa, da tisti, ki imajo ob okužbi v organizmu dovolj vitamina C, izkazujejo večjo odpornost v primerjavi s prehladnim obolenjem. Sicer pa so navodila specialistov dietetikov jasna: uživanje zdrave in mešane prehrane, saj prav raznolikost prehrane organizmu omogoči prejemanje in nadomeščanje porabljenih snovi (vseh vitaminov in mikroelementov) skladno s potrebami telesa,« sklene dr. Nena Kopčavar Guček.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj