Pomladni pohodi brez bolečine v mišicah

Avtor: S. S.

Ali veste, kako pride do ‘muskelfibra’oziroma ‘zakasnjene mišične bolečine’ in zakaj nastane? Gre za normalen proces krepitve mišic, ki se med celjenjem okrepijo in povečajo, do bolečine pa pride zaradi nastanka drobnih poškodb mišičnih vlaken.

Najpogostejši primer bolečine, ki ga vsi dobro poznamo, je, ko vadbo končamo, naslednji dan pa se zbudimo z bolečinami. Ob res močnem pretiravanju bo bolečina najhujša še kak dan pozneje. Vedeti je treba, da bolečina ni merilo napornega treninga, ampak ravno nasprotno – pomeni, da je bil trening za mišice prenaporen in da so se te zato poškodovale, zato bo tudi po tem, ko bo bolečina pojenjala, delovanje mišic še nekaj časa moteno.

Sprememba življenjskega sloga

In kako zmanjšamo obremenitev najbolj prizadetih sklepov? Odgovor je preprost, a velikokrat težko dosežen – spremeniti je namreč treba življenjski slog. Še najtežje bo verjetno zmanjšanje telesne teže in s tem povezane spremembe prehranjevalnih navad. Na začetku je težko, a sčasoma nam postane okusna hrana, ki ni (pre)sladka, mastna in soljena. Hrana mora vsebovati dovolj kakovostnih beljakovin, mineralov in vitaminov. Navaditi se je treba, da se izogibamo težjemu fizičnemu delu in športu, ki preveč obremenjuje mišice (in sklepe). Oboje je seveda treba krepiti, a to dosežemo z rekreativno hojo, s plavanjem in kolesarjenjem ter z razgibavanjem doma. Vadba mora biti redna; če nismo dovolj disciplinirani, obiskujmo organizirane vadbe.

Pri bolečinah v sklepih in mišicah si lahko pomagamo s preizkušenimi naravnimi zdravili v obliki mazil, hladilnimi obkladki, z elastičnimi povoji in seveda s počitkom.

Do bolečin v mišicah in sklepih pride tudi po daljšem zimskem mirovanju ali nenadni telesni aktivnosti, potem ko smo daljše obdobje lenuharili. 

Bolečine v prihodnje poskusimo preprečiti, popolnoma izogniti pa se jim ne bomo mogli; vaditi začnemo postopoma, pred vadbo pa izvedemo ogrevalne vaje. 

Dokazani zdravilni učinki navadne arnike

Prva pomoč pri bolečinah v mišicah je gotovo navadna arnika (latinsko Arnica montana), ki je bila dobro uveljavljena že v obdobju renesanse. Uporabljali so jo zunanje in notranje pri zvinih, zmečkaninah, bolečih oteklinah in pri ranah. Sčasoma so ugotovili, da notranja uporaba povzroča neprijetne neželene učinke, zato se je obdržala le še zunanja uporaba, pri kateri so neželeni učinki zelo redki in blagi. Zdravilne učinke arnike so dokazali tudi v sodobnih raziskavah. V njih so pokazali njen učinek proti vnetjem in bolečinam, ki je primerljiv z nekaterimi sintetičnimi zdravili. Dandanes tako arniko uporabljamo zunanje pri akutnih bolečinah v sklepih in mišicah, kot so: športne poškodbe (tudi prej omenjene akutne bolečine po telesni dejavnosti), udarnine, odrgnine in bolečine zaradi dolgotrajnega enoličnega položaja (1).

Foto: Profimedia

1) vir: www.avogel.si

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj