Razgibajte možgane in okrepite spomin z možganskim fitnesom

Avtor: Jasmina Lambergar

Brez treninga pozornosti ni kakovostnega treninga spomina. Pozornost je namreč ključna na začetku procesa pomnjenja. Če se naučimo svojo pozornost usmerjati in jo zadrževati dovolj dolgo, bo pomnjenje dobro.

Svoj delež pa prispeva tudi koncentracija, ki je zavestno usmerjena pozornost v tisto, česar si želimo in o čemer razmišljamo; tudi koncentracijo lahko z vajami izboljšamo, je prepričana Jasmina Lambergar, certificirana trenerka spomina, ki vodi različne delavnice za njegovo utrjevanje.

Spomin je zapleten sistem, ki temelji na različnih procesih v možganih, in ko govorimo o spominu, imamo v mislih pravzaprav proces pomnjenja. Vloga spomina je, da nam pomaga tlakovati pot preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Brez njega vsakodnevno delovanje dejansko ne bi bilo mogoče, saj je zadolžen tudi za številne življenjske procese. Omogoča nam preživetje, zaznavanje okolja, prepoznavanje sebe in svoje umeščenosti v okolje, učenje, mišljenje, kreativnost, čutenje, primerno odzivanje, vstopanje v odnose, sporazumevanje, odločanje, načrtovanje itn. Spomin se razlikuje in je pri vsakem posamezniku različen. Oblikuje se na osnovi procesa pomnjenja, ki poteka v treh delih: vnos, shranjevanje in priklic informacij. Te informacije oz. dražljaje pa posameznik zaznava zelo individualno, in sicer s čutili. Njihovo sprejemanje je odvisno tudi od tega, kakšen tip smo: avdio (oseba zaznava prek ušes), vizualni (oseba zaznava prek oči), taktilni (oseba zaznava prek dotika), olfaktorični (oseba zaznava prek voha) ali degustativni (oseba zaznava prek okušanja). Seveda pa smo lahko tudi različna kombinacija vsega tega. Dobro pomnjenje informacij je torej odvisno od naše pozornosti. 

Številni spomini v naših možganih

Jasmina Lambergar je certificirana trenerka spomina, ki z osebami dela individualno in skupinsko. 
Več o njej najdete tudi na spletni strani www.mozganski-fitnes.si.

Naenkrat lahko zaznavamo zelo veliko informacij, zato prek procesa pomnjenja poteka tudi nekakšen proces selekcije. Trenerka spomina opisuje, da na začetku tako deluje senzorni spomin, ki traja le nekaj sekund. Nato naprej – s pozornostjo – informacije shranimo v kratkoročni spomin, ki ima omejen čas trajanja zapisov in je hkrati omejen tudi pri količini shranjenih informacij (od pet do devet podatkov). Sledijo shranjevanje podatkov, konsolidacija in na koncu priklic. Naloga kratkoročnega spomina je, da ohranja informacije sedanjosti in nam omogoča, da si informacijo zapomnimo toliko časa, kolikor jo za določeno dejavnost potrebujemo. Ta spomin lahko izboljšamo s posebnimi tehnikami. S konsolidacijo pa informacije preidejo iz kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin in ta ni ne časovno in tudi ne količinsko omejen glede hrambe informacij. Dolgoročni spomin je semantični (spomin na podatke, ki so vezani na prostor in čas), epizodični (spomin na dogodke, ki so se zgodili v preteklosti) in proceduralni (znanja o tem, kako izvajati določene procese). Poznamo tudi delovni spomin, ki pa igra vlogo predvsem pri daljnosežnem načrtovanju in usmerjanju k cilju. 

»Kakovost in količina shranjenih informacij je odvisna od več dejavnikov, predvsem pa od naše sposobnosti sprejemanja oz. zaznavanja informacij s čutili. Vse to lahko urimo in izboljšujemo s pomočjo posebnih vaj, tehnik in metode dela. Za doseg zares dobrih rezultatov priporočam individualni pristop. Zmotno je namreč prepričanje, da je za dober spomin vse dobro za vsakogar. Za pomnjenje in trening spomina so potrebna posebna znanja, ki jih ima trener spomina,« pripoveduje Jasmina Lambergar.

Dobra pozornost pred dobrim spominom

Trenerka spomina pravi, da večja kot je naša pozornost, kakovostneje bomo shranili informacije in jih zato lažje in hitreje priklicali, ko jih bomo potrebovali. »Rezultati in moje izkušnje kažejo, da ima večina udeležencev na začetku težave ravno pri vnosu oz. shranjevanju informacij. Če ne gre za bolezenske težave, je to seveda mogoče popraviti,« pravi J. Lambergar. Vsakodnevno pa lahko pozornost krepimo tako, da se zavestno spoznavamo z okoljem, kar pomeni, da smo pozorni na barve, zvoke, materiale, vonjave okrog sebe. Usmerjajmo in preusmerjajmo pozornost ter jo zaznavajmo s čim več čutili. Ko npr. spoznamo osebo, pozornost usmerimo tudi na njen glas, stisk roke, višino, vonj in ne samo na obraz. Te lastnosti, ki smo jih zaznali, nato povežimo z likom in glede na število zaznav si ga bomo pozneje tudi lažje priklicali iz spomina. Drugo vajo lahko izvajamo, ko čakamo v vrsti ali na avtobus; takrat poizkušajmo prepoznati zvoke za svojim hrbtom: kdo govori, koliko oseb je prisotnih, kateri stroji povzročajo hrup itn. Vse to so preprosti načini, s katerimi se lahko urimo pravzaprav v vsakem trenutku. Naslednji korak, v katerega lahko vključimo tudi že urjenje spomina, pa je branje knjige. Ko knjigo preberemo, lahko o njej napišemo obnovo ali še bolje, da se o vsebini pogovarjamo s prijatelji. Tako urimo pozornost, kratkoročni in dolgoročni spomin.

Koncentracijo, ki je prav tako pomembna za kakovostno pomnjenje informacij, pa lahko urimo s povsem preprosto vajo pitja vode: umirjeni pozorno opazujemo kozarec, počasi ga približujemo k ustnicam, vodo okušajmo, sledimo požirku, zaznavajmo okus, temperaturo vode itn. Pijmo s počasnimi gibi, pozornost usmerimo izključno v pitje vode. Če pozornost usmerimo kamor koli drugam, je vaja zgrešena. Takšno zadrževanje pozornosti in skoncentrirano izvajanje naloge nas odvrne od hrupa ali drugih motečih dejavnikov v okolju, nas sprošča, hkrati pa je to izjemno učinkovita vaja.

Opustite rutinska opravila

Dober spomin omogoča boljšo in lažjo komunikacijo, razumevanje, odločanje, načrtovanje, lažje obvladovanje stresnih situacij in vsakodnevnih izzivov. Veliko argumentov, da torej ne pozabimo na svoj spomin in se zavestno lotimo urjenja. In najbolj ga lahko urimo tako, da opustimo rutinska opravila. Zanj so poleg umskih vaj pomembni tudi zdrava in uravnotežena prehrana, redna telovadba (predvsem aerobne vaje) in kakovosten spanec. Svetovna Alzheimerjeva organizacija za dober spomin svetuje prehranjevanje po navodilih mediteranske diete. Sicer pa je izjemno pomembno, da se vedno učimo novih znanj, kot je npr. igranje glasbila, plesa ali tujih jezikov. Zelo dobro vpliva tudi lastnoročno pisanje – ne opustimo tega, čeprav nam telefoni in računalniki narekujejo drugače. Za izboljšanje spomina pa so zelo priporočljive tudi posebne vaje. »A dobro je vedeti, da je spomin zelo individualna stvar, zato morajo biti vaje in tehnike prilagojene vsakemu posebej. Sama na individualnih terapijah hitro ugotovim, kakšno je stanje, in na osnovi tega začrtam, katere vaje bi bile primerne za posameznika. Nimamo namreč vsi istih težav s spominom, prav tako ne sposobnosti in predhodnih znanj; imamo različne interese, prihajamo pa tudi iz različnih kulturnih in socialnih okolij, zato je priporočljiv strokovni pristop,« pravi J. Lamberger.

Sicer pa je dobro poudariti, da na spomin izrazito negativno vplivajo alkohol, droge, razna psihiatrična stanja, depresija, kronični stres, poškodbe glave, infekcije možganov, tumorji, tudi pooperativno stanje, svoj vpliv pa imajo lahko tudi bolezni ščitnice in hipofize. Vsakodnevno pa jim škodujejo neaktivnost, nezdrava prehrana, zanemarjanje skrbi za naše srce, osamljenost, zapiranje vase, nesocialno življenje in miselna nedejavnost. Do upada spomina oz. hitrosti priklica informacij običajno pride s starostjo, nanj pa lahko vplivajo tudi srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, stanje po kapi in različnih poškodbah glave …

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj