Razkrinkan »krivec« trdovratnih vnetij mehurja

Avtor: Tjaša Lampret

Ali čutite potrebo po uriniranju vsaki dve minuti, hkrati pa ne morete izločiti več kot nekaj kapljic urina, ob tem pa vas prebada še ostra in pekoča bolečina? Ima vaš urin močen in neprijeten vonj, je motno obarvan ali pa je v njem opaziti celo prisotnost krvi?

Opisani znaki so značilni za cistitis ali vnetje sečnega mehurja.  Izkusi ga skoraj vsaka ženska, pri nekaterih pa se nevšečnost tudi večkrat ponavlja. Zaradi anatomije (zelo kratke sečnice, ki je blizu zadnjične odprtine) imajo ženske pogosteje kot moški težave z okužbami spodnjih sečil, mednje pa prištevamo tudi vnetje mehurja. 

E. coli povzroča kar 90 odstotkov vseh vnetij

Vnetje mehurja je običajno povezano z vstopom črevesnih bakterij v urinarni trakt, v katerem se začnejo množiti. Povzročitelji preproste okužbe sečil so gramnegativne bakterije črevesne flore. Za bakterijske okužbe je eden največjih krivcev bakterija Escherichia coli (E. coli), ki ji pripisujejo kar 90 odstotkov vseh vnetij mehurja. Bakterija se lahko razmnožuje zelo hitro, zato se lahko znaki vnetja poslabšajo v zelo kratkem času. V sečila bakterije najpogosteje vstopajo prek presredka in sečnice.

Znano je, da se vnetje mehurja pri ženski lahko pojavi tudi kot posledica spolnega odnosa. Vnetje je tudi pogostejše po obdobjih daljšega premora med spolnimi odnosi, saj se lahko v tem času v sečnici nabere veliko bakterij, ki jih moški s penetracijo potisne v mehur. Vendar pa so tudi spolno neaktivne ženske dovzetne za okužbe spodnjih sečil, ker mednožje pogosto naseljujejo bakterije, ki lahko povzročijo vnetje mehurja.

Bakterijske okužbe se najpogosteje zdravijo z antibiotiki, koliko časa in kako intenzivno, pa je odvisno od kompleksnosti bolezni in povzročitelja vnetja, ki ga »razkrije« mikrobiološka preiskava urina, občasno – predvsem pri ponavljajočih se vnetjih – tudi ultrazvočna preiskava in citoskopija. 

Bakterijske okužbe so najpogostejši vzrok cistitisa, niso pa edini. Vnetja mehurja so lahko povezana tudi z drugimi dejavniki; med njimi poznamo naslednje: 

– intersticijski cistitis oziroma kronično boleče stanje mehurja nima jasnega vzroka;

– kemični cistitis (nekatera zdravila, na primer citostatika ciklofosfamid in ifosfamid, ki se uporabljata pri kemoterapiji, lahko povzročijo vnetje mehurja);

– ob zdravljenju ali po zdravljenju z obsevanjem se lahko v predelu medenice pojavijo vnetne spremembe v mehurju tkiva;

– urinski kateter in cistitis, ki se pojavi kot zaplet drugih bolezni (sladkorne bolezni, ledvičnih kamnov, povečane prostate ali poškodbe hrbtenjače);

– nekateri ne prenašajo določenih kemičnih snovi v proizvodih za osebno nego (peneče kopeli, ženska higienska razpršila ali spermicidni geli), zaradi česar pride v mehurju do reakcij alergijskega tipa. 

Smo odprli vrata novemu načinu zdravljenja?

Vsako leto se zaradi cistitisa ali vnetja mehurja na svetu zdravi okoli devet milijonov ljudi. Kljub razširjenosti pa vnetja – sploh ob trdovratnih primerih – spremlja še veliko neznank. Je pa morda raziskovalna ekipa pod okriljem Univerze južne Danske (Syddansk Universitet) odprla vrata novim in radikalno drugačnim metodam zdravljenja. Če je najpogostejši povzročitelj vnetja sečnega mehurja bakterija Escherichia coli, so raziskovalci zdaj uspeli prepoznati stopnje, kako bakterija povzročiteljica vpliva na razvoj vnetja sečnega mehurja. Ugotovitve danskih raziskovalcev so bile objavljene avgusta letos v spletni publikaciji mBio, ki jo izdaja The American Society for Microbiology.

Lastnost morfološkega spreminjanja je prednost, ki so jo prisvojile številne patogene bakterije, med njimi tudi uropatogena E. coli, cilj pa je le eden: da se izognejo detekciji gostiteljevega imunskega sistema, napadejo med okužbo in se v gostitelju na primernem mestu (stena mehurja) zasidrajo. Bakterija med infekcijo prehaja skozi niz različnih morfoloških fenotipov in izkazuje sposobnost spreminjanja oblike (od paličaste in kokoidne do nitaste). In prav preživetvena strategija tvorbe dolgih filamentov je po mnenju raziskovalcev ključna pri širitvi E. coli in posledično pojavu vnetja mehurja.

Razkrinkana preživetvena strategija

Analize, ki jih je raziskovalna ekipa opravila na modelu umetnega mehurja, so razkrile novo povezavo med celično delitvijo gena damX in reverzibilno uropatogeno filamentacijo E. coli. Na podlagi ugotovitev raziskovalci menijo, da damX predstavlja mogočo tarčo v zdravljenju vnetja mehurja, saj je glede na rezultate analiz ključen za pojav močne okužbe sečil in ima kot posrednik pomembno vlogo pri virulenci (stopnji zmožnosti mikroorganizma povzročiti bolezen, ki se izraža z resnostjo povzročene bolezni).

Ključ do rešitve: zaustavitev prodiranja bakterij v globino celic

Raziskovalna skupina je na umetnem modelu sečnega mehurja načrtno opazovala vedenje bakterij in jih analizirala na vseh stopnjah »napada« na celice stene mehurja. To jim je omogočilo, da so prepoznali mehanizem, ki omogoča, da bakterija postaja dolga in nitasta. S tem so tudi prvič dobili tako natančen vpogled v proces širitve vnetja, odkritje pa daje priložnost za vzpostavitev nadzora nad opisanimi preživetvenimi strategijami bakterije, s čimer bi lahko preprečili širjenje okužbe.

»Zdaj poznamo pomembne podrobnosti o tem, kako bakterije vstopajo v za razvoj bolezni nevarne faze. In zdaj vemo, kako bi lahko bakterijam preprečili, da bi to fazo dosegle,« je povedal Jacob Møller – Jensen, vodja raziskave z oddelka za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi južne Danske.

Vnetje mehurja se običajno pojavi, ko bakterije E. coli vdrejo v celice stene mehurja, se pričvrstijo na stene mehurja in rastejo. V svojem odzivu na napad uspe mehur del bakterij skupaj z zunanjimi plastmi celic izprati z urinom (znak je motnost urina). Nekatere bakterije E. coli pa se s spremembo oblike izognejo temu, da bi se izločile – postanejo zelo dolge in tanke (proces filamentacije), s čimer se izboljša njihova sposobnost, da se pripnejo na steno mehurja in izognejo izpiranju. S tem pa so že pripravljeni pogoji za širitev teh bakterij ter za prevzem in uničevanje celic mehurja. Ko bakterije dosežejo spodnji sloj celic mehurja, se širitev konča. To pa je točka, na kateri bakterij ne doseže več zdravljenje z antibiotiki, nemočna je tudi obramba imunskega sistema.

Zaznani prvi uspehi

Raziskovalci so v laboratoriju skušali deaktivirati mehanizem, ki bakterijam omogoča njihovo podaljševanje in tanjšanje. S tako spremenjeno bakterijo E. coli so nato pri miših opazovali, ali se bo vnetje mehurja pojavilo. Odkrili so, da takšna bakterija ne povzroča več hujših okužb, upadla pa je tudi njena sposobnost prodiranja v globlje plasti stene. S tem je ponujeno upanje za oblikovanje novih strategij zdravljenja neugodnih vnetij sečnega mehurja.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj