RSV-virus lahko otroka napade večkrat

Avtor: Sanja Švajger in Daša Mavrič

Njegova indikacija je med otroki do drugega leta stoodstotna, nekateri pa ga dobijo celo večkrat. Nikakor ne velja, da virusa, ko ga enkrat prebolimo, ne moremo več dobiti. »Neko splošno znanje o virusih je, da načelno, ko enkrat določeno virusno bolezen prebolimo, ne bi zboleli za istim povzročiteljem. Na tem temelji tudi koncept vakcinacije za precej bolezni, ki jih poznamo. A to deluje za viruse, ki se genetsko bistveno ne spreminjajo ali ne razlikujejo. Pri respiratornih virusih ni ravno tako,« pravi prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

»Zato moramo opozoriti zdravnike, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo za prehladnim obolenjem, ki ga povzroča popolnoma enak virus, ker se imunost ne vzpostavi zadovoljivo, na drugi strani pa opozoriti tudi, da je virusov, ki povzročajo zelo podobne klinične slike, zelo veliko. Lahko rečemo, da jih je dovolj za vse življenje, da nam naredijo od pet do deset okužb letno in da jih do konca življenja še ne izčrpamo. Vedeti moramo, da so virusi ravno tako v evoluciji, da se spreminjajo, nastajajo novi, in to prav pod imunsko selekcijo. Če imamo dovolj ljudi, ki so imuni, virus ne more krožiti in tako nastane v novi obliki; začenja nov cikel okužb v populaciji,« še dodaja prof. Petrovec.

RSV pride povsem nenapovedano

Epidemiologi pravijo, da so potrebne tri noči pod nič stopinjami Celzija, ko ta virus spet izbruhne. RSV je virus, ki bo vedno aktualen; gre za virus, ki je starejši od nas in ki bo obstal, ko človeštva že dolgo ne bo več. »Dodatna težava je, da prihaja v epidemijah in da ne vemo, kdaj bo začetek in kdaj konec. To pa je seveda pri ukrepih preprečevanja zelo pomembno. Danes vemo, da ga lahko pri zelo ranljivih otrocih preprečujemo z zelo dragim zdravilom. To so protitelesa, ki so usmerjena proti temu, da se virus ne more lepiti na gostiteljevo celico. Zaradi cene je to omejeno; Slovenija sodi med države, v katerih je palivizumab na voljo z obveznim zavarovanjem, a je dostopnost do zdravila omejena. Tako je vsako leto samo 200–210 otrok upravičenih do zdravila. Na vsakega otroka to pomeni strošek od štiri do pet tisoč evrov,« pravi asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

»A zaščita z zdravilom je le en košček v mozaiku. Enako pomembni ali pa še pomembnejši so nefarmakološki ukrepi,« poudari sogovornica. Na prvem mestu sta umivanje in razkuževanje rok, na drugem, da z otrokom ne hodimo na kraje, na katerih se zbira veliko ljudi. L. Kornhauser Cerar poudari, da bi zelo pomagalo, če bi sorojenec ostal z novorojencem in s starši doma, a se starši za to prevečkrat ne odločajo. »Zelo pomembno je, da je prvi mesec otrok dobesedno izoliran,« svetuje asist. L. Kornhauser Cerar, »čeprav pri nas velja, da ko dobimo dojenčka, ga pridejo pogledat vsi sorodniki in še prijatelji.«

Omenjeni virus je lahko katastrofalen, pri večini pa gre za lažje potekajoč prehlad. A to je lahko še težje, ker ko prebolevamo lahko potekajočo bolezen, stresamo virus naokrog, živimo povsem normalno. Skrajno neprijetne so posledice RSV-ja, saj kar pri 70 odstotkih obolelih otrok pušča dolgotrajno občutljivost dihal, ko otrok ob vsakem običajnem prehladu začne piskati, težje dihati. To zelo moti njegovo življenje. Sicer ponavljajoče se piskanje izzveni nekje do šole, zato jih veliko tega ne jemlje kot resen zaplet bolezni.

Ni gripa, ampak RSV

»Naš pogled na RSV se je spremenil zaradi spremenjene tehnologije testiranja, ki je omogočila, da smo poleg gripe lahko naenkrat dokazali tudi ta virus. Kar smo ugotovili v zadnjih treh letih, nas je presenetilo. Vedelo se je, da lahko za RSV-jem resno zbolijo tudi starostniki, a obseg virusa je bil vseeno presenetljiv. Ugotovili smo, da se pri 20–25 odstotkov tistih, ki so poslani na testiranje za gripo, izkaže, da nimajo gripe, ampak RSV. To pomeni, da teh ljudi ne bi bilo smiselno zdraviti s protivirusnimi zdravili, ker zdravila za ta virus ni. Po drugi strani pa je informacija koristna, saj je treba, če imamo bolnika s tako diagnozo na oddelku, strogo spoštovati higienske ukrepe,« o pomembnosti testiranja bolnikov pove Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo UKC Maribor.

Vstop v vrtec pomladi

Pediatrinja Helena Mole s Pediatrične klinike UKC Ljubljana o preventivnih ukrepih: »Moje mnenje je, da bi bilo idealno, če bi otroci v vrtec vstopali spomladi. Septembra pa doživijo prvi stres ob spremembi okolja, dajo to skozi in so že soočeni z okužbami in virusi.«

Z dobro premišljenim načinom dela v prvem letu življenja pri otroku in v naslednjem obdobju, ko vstopa v organizirano varstvo, bi lahko zagotovili, da bi otroci manj zbolevali. Katere ukrepe lahko naredimo? V prvem letu velja osnovno pravilo o načinu življenja družine, ko ima ta majhnega otroka. Velja naj, da ni masovnih obiskov predšolskih otrok. Če imajo starejšega sorojenca, priporočam, da ta ostane v prvih mesecih po prihodu novega člana v domačem varstvu.

Podatki potrjujejo, da bi bilo do drugega leta idealno individualno ali manjše skupinsko varstvo otrok, kar bi pomenilo manjše število okužb. Izkaže pa se, da je, kadar koli po drugem letu otrok vstopi v vrtec, okužb manj. Nobeni podatki ne kažejo, da bi se po drugem letu morali izogibati skupinskim varstvom; izjema velja, če gre za kronične bolezni.