S pravilnim nadzorom krvnega sladkorja lahko diabetik dosega vrhunske rezultate

Avtor: Daša Mavrič

Zdrava prehrana in športna aktivnost je tako kot za vse ljudi pomembna tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. A pri slednjih ta ni edini dejavnik za presnovno urejenost.

Redna telesna aktivnost je priporočena vsakomur, saj le z njo vzdržujemo telo v kondiciji, s katero se lahko soočamo z vsakodnevnimi napori in stresom. Vendar pa rekreacija za otroke, mladostnike in odrasle s sladkorno boleznijo ne more biti edini dejavnik za dobro presnovno urejenost bolezni in zato športne aktivnosti ne moremo šteti kot osnovni način zdravljenja sladkorne bolezni. “Ločiti moramo tip 1 in tip 2 sladkorne bolezni. Pri tipu 2 sladkorne bolezni lahko kar dolgo časa varovalna prehrana predstavlja tudi zdravljenje, kasneje dodamo peroralne antidiabetike, ki skušajo izboljšati učinek lastnega inzulina in po večih letih postane za mnoge neobhodno potrebno zdravilo inzulin. Ko pa govorimo o sladkorni bolezni tipa 1 pa govorimo o nekaj odstotkih ljudi med vsemi 130.000, ki imajo v Sloveniji sladkorno bolezen, ki kot zdravilo potrebujejo inzulin že takoj ob diagnozi,” pravi doc. dr. Nataša Bratina dr. med. in dodaja, da je za obe skupini pomembna tako prehrana kot tudi športna dejavnost. “Le-ta pomaga zmanjševati stres, poveča porabo sladkorja, izboljša učinek inzulina, ob redni vadbi se poveča tudi število inzulinskih receptorjev in s tem seveda izboljša senzitivnost za inzulin. Se pravi tudi šport izboljša presnovno urejenost.”

Z redno telesno vadbo, kar pomeni tri do štirikrat na teden, lahko zmanjšamo potrebo po inzulinu, saj se ob uri telesne vadbe raven glukoze v krvi bolj zniža kot v mirovanju. Hitrost vstopa v aktivne misične celice ob enaki količini inzulina je namreč večja. Vzrok za to je, kot pišejo slovenski strokovnjaki iz Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami v priročniku Sladkorčki, povečana poraba glukoze kot energetskega vira v času telesne vadbe. Po uri telesne vadbe ostaja v mišicah še dan ali dva večja občutljivost na inzulin. Vendar pa, še opozarjajo, se krvni sladkor ob aktivnosti ne bo znižal, če je v krvi premalo inzulina. Glukoza iz krvi v celico ne vstopa brez prisotnosti inzulina.

 
 Doc. dr. Nataša Bratina dr. med.

Izboljšan učinek inzulina

“Telesna aktivnost izboljša učinek inzulina in poveča porabo energije ter s tem sladkorja v telesu. Pozitivni učinki vadbe so tudi sicer znani – ugoden vpliv na stabilizacijo telesne teže, znižanje holesterola, ugoden učinek na naše srce in ožilje, upočasnitev procesov staranja,” pravi doc. dr. Bratina, ki pri ljudeh s sladkorno boleznijo spodbuja kakršnokoli dejavnost. “Namesto popoldneva pred TV ekranom in lenarjenju v domači dnevni sobi bi morali na sprehod, kolo, smučat, plavat. Spodbujamo vsakršno aktivnost – peš po stopnicah, namesto z dvigalom, v šolo s kolesom ali peš, namesto z avtom, sprehod s starši, šolske aktivnosti, plesne vaje. In prav tako pri tistih, ki so se pred diagnozo sladkorne bolezni že ukvarjali s športom želimo, da nadaljujejo s svojimi aktivnostmi – bodisi z nogometom, tenisom, borilnimi veščinami, atletiko.”

Eno uro pred samo športno aktivnostjo preverite raven krvnega sladkorja, nato še pol ure pred vadbo. Testa bosta pokazala, ali je krvni sladkor stabilen. Varna raven krvnega sladkorja pred vadbo je med 8 in 12 mmol/l. Če je raven nižja, zaužijte še nekaj ogljikovih hidratov in raven sladkorja zvišajte pred samo vadbo. Vadbo izpustite, če je vrednost krvnega sladkorja večja od 14 mmol/l. Pred aktivnostjo pa si inzulina ne vnašajte v aktivni del telesa.

Stres lahko sproži hipoglikemijo

Omejitev glede športnih aktivnosti praktično ni, bolniki s sladkorno boleznijo dosegajo v športu vrhunske rezultate, se udeležujejo tudi za vzdržljivost najbolj zahtevnih tekmovanj. Pomisleki nastanejo le ob adrenalinskih športih. “Pomisliti je potrebno na nevarnost hipoglikemije pri ekstremnih adrenalinskih športih, kot so potapljanje, prosto plezanje, smučarski skoki,” opozarja doc. dr. Bratinova. Če je pred nami naporna telesna aktivnost, je nadzor nad krvnim sladkorjem še toliko bolj pomemben. “Ključen je seveda nadzor nam krvnim sladkorjem, skrb za primeren obrok pred in po vadbi, prilagoditev odmerka inzulina. Ob načrtovanju treninga mora imeti športnik pri sebi merilnik sladkorja, pripomočke za reševanje hipoglikemij. Pogosto priporočimo, da se na vadbo odpravi v družbi prijatelja, ki bo ob težavah priskočil na pomoč. V kolikor pa gre za vadbo starejše osebe, ki ima sladkorno bolezen s kroničnimi zapleti kot so okvara ledvic, vida, diabetično stopalo pa bo moral pri izbiri vadbe pomagati diabetolog.”

Ob izjemnih naporih je naše telo v stresu in se zato v telo izločajo še večje količine stresnih hormonov in takrat lahko krvni sladkor, kljub pravemu odmerku inzulina, celo narašča. Zato je izjemno pomembno, da v določenih časovnih razmikih injicirate dodatne manjše odmerke inzulina. Sicer pa nevarnost hipoglikemije ostaja še več ur po vadbi. Tako morate zaloge glikogena v jetrih in mišicah po vadbi obnoviti. Tu velja pravilo, da bi morali po treningu zaužiti 10 do 15 gramov ogljikovih hidratov za vsakih trideset minut vadbe, a ne za prvih trideset minut. Torej, če vadba traja uro in pol, telo potrebuje 20 do 30 gramov oglikovih hidratov. To je 40 do 50 gramov kruha.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj