Avtor: R. M. Z.
Čeprav je teden boja proti melanomu za nami, pa seveda nikakor ne gre pozabiti na glavna sporočila projekta, ki je že pred časom prerastel svoje okvire in postal del širokega obveščanja javnosti o pravilni zaščiti pred nastankom raka kože. Objavljamo sporočila projektne skupine, v kateri sodelujejo eni najvidnejših slovenskih dermatologov.
Asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, Dermatovenerološki oddelek UKC Maribor
»Samopregledovanje kože celotnega telesa, vključno z lasiščem, še vedno ostaja najuspešnejši način preventive pred melanomom. Največji delež za melanom sumljivih rašč in sam melanom odkrijejo ljudje sami. Drug zelo uspešen način je, ko nam pri pregledu kože pomaga družinski član ali druga oseba, ki ima osnovno znanje o videzu za melanom sumljivih rašč.
Dolžnost zdravnikov, predvsem dermatologov, je v prepoznavanju sprememb, ki jih ljudje opišejo kot sumljive, in rednem pregledovanju ljudi, ki imajo povečano tveganje za pojav melanoma. To so ljudje, ki so že imeli melanom, ljudje z ogromnim številom pigmentnih znamenj pa tudi ljudje, ki zaradi drugih bolezni prejemajo zdravila, ki nižajo imunsko sposobnost telesa.
Med zdravim prebivalstvom pa je zdravnikov preventivni pregled kože primeren zlasti za moške po 50. letu starosti, za katere je dokazano, da kljub povečani možnosti za pojav melanoma zaradi starosti niso pozorni na spremembe na koži.
Zato letošnjo preventivno akcijo Teden boja proti melanomu namenjamo prav moškim nad 50. letom starosti. Poznate kakšnega? Priporočite mu preventivni pregled kože pri dermatologu.«
Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., Dermatologija Bartenjev – Rogl
»25 let se ukvarjam z diagnostiko in zdravljenjem melanoma kože. Ljudi učim, kako se je treba pregledovati in na kaj je treba biti pozoren. Ljudje poslušajo in vendar si mislijo, kako težko je prepoznati melanom. Pa vendar ni tako težko. V vseh teh letih še nisem videl pacienta, ki ne bi prepoznal svojega drugega melanoma, torej kdor je enkrat srečno preživel prvi melanom, ga vedno spozna zgodaj in pravočasno tudi naslednjega.«
Asist. Borut Žgavec, dr. med., Dermatološka klinika UKC Ljubljana, Proderma, d. o. o.
»Melanom je na eni strani med najbolj malignimi tumorji, za katerega še vedno nimamo zdravila, na drugi strani pa je eden najbolj ozdravljivih tumorjev, če ga odkrijemo zgodaj in izrežemo. Prav zgodnja prepoznava melanoma pa je pogostoma zelo težka, celo za dermatologa, izkušenega v diagnostiki kožnih tumorjev, saj melanom v prvih stadijih raste dejansko zelo podobno ali celo enako kot »navadno znamenje«. Ker v začetku ne povzroča nikakršnih težav – ne boli, ne srbi (ali zelo redko) –, ga pogostoma pacienti ne opazijo, nanj niso pozorni ali ga ignorirajo. Še posebej smo zato ogroženi moški, saj je v naši naravi, da prepogosto podcenjujemo ter posvečamo premalo pozornosti potencialnim bolezenskim spremembam in nekako ne najdemo časa za obisk pri dermatologu. Melanom se lahko pojavi pri vsakomur. Ne slepimo se, da se nam to ne more zgoditi.«
Doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., Anatomski inštitut, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Dermals, d. o. o.
»Koža je hvaležen organ, ker je dostopna očem. Vsak bi jo moral poznati; predvsem bi moral vedeti, kje se nahajajo in kje so znamenja ter kakšna so, ker je na tak način lažje opaziti nove rašče oz. spreminjanja znamenj . Kožni melanom ne bi smel nikogar ogrožati zaradi njegovega zapoznelega odkritja. O tej nevarni bolezni bi morali biti ozaveščeni vsi, tudi moški, saj ravno njih pogosteje na preglede naročajo hčerke ali soproge oz. partnerke, ki opazijo spremembe. Dermatoskopski pregled je neboleč, in če je melanom zgodaj odkrit, je ozdravljiv. Aktivno pregledujte svojo kožo in kožo najdražjih.«
Prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., Dermatovenerološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
»Melanom v večini primerov opazi bolnik sam ali njegovi svojci. Žal bolniki pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler se sprememba na koži ne zadebeli, zakrvavi ali postane subjektivno moteča. V napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika. Statistično je preživetje najboljše pri debelinah melanoma pod 1 mm. V Sloveniji je bila srednja vrednost debeline primarnih tumorjev na prelomu stoletja še vedno skoraj 2 mm, medtem ko so jo v nemško govorečih deželah s preventivnimi programi od začetka 80. let prejšnjega stoletja že uspeli zmanjšati pod 1 mm. Šele v zadnjih letih so tudi pri nas pogostejši bolniki, ki pridejo na pregled v fazi, ko obarvana sprememba kože, sumljiva za melanom, še ne povzroča težav in klinično ni izraziteje zadebeljena.
Če hočemo preprečiti nepotrebne smrti naših bolnikov zaradi melanoma, tudi v Sloveniji potrebujemo preventivne programe, ki bodo ozavestili prebivalstvo o potrebnosti zgodnjega opažanja in zdravstvene obravnave za melanom sumljivih sprememb ter dolgoročno z izvajanjem zaščite pred sončnim ultravijoličnim sevanjem zmanjšali število novih bolnikov s kožnim rakom, tudi z melanomom. Dermatologi želimo še posebej opozoriti na potrebo izvajanja samopregledov v skupinah prebivalstva, za katere so te informacije po naših izkušnjah manj dostopne in se zato bolezen pri njih pogosto kaže v napredovali obliki – z debelejšimi primarnimi tumorji ali celo v višjem stadiju zaradi širjenja bolezni s kože na druga tkiva in organe, zaradi česar imajo taki bolniki manjše možnosti za ozdravitev in preživetje. Taka, za napredovali melanom bolj ogrožena skupina prebivalstva so v Sloveniji tudi moški, zlasti starejši. Pri izvajanju brezplačnih pregledov ne gre toliko za dermatološko obravnavo, ker enkraten pregled ne more zagotoviti varnosti, ampak želimo s preventivnimi akcijami, kot je »Dan boja proti melanomu« opozoriti prebivalstvo na potrebo izvajanja samopregledov, jih usmeriti na vire, pri katerih lahko dobijo ustrezne informacije, da se poučijo o načinu samopregleda kože in zgodnjih znakih kožnega raka, še posebej tistih, ki so sumljivi za razvoj melanoma. Obenem skušamo obveščati o načinih učinkovite zaščite pred soncem, ki je v vsakdanjem življenju najpomembnejši vir ultravijoličnega sevanja. Izpostavljanje soncu je namreč od našega vedenja odvisen dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka, tudi melanom.«
