Slovenski med je še vedno zaupanja vreden

Avtor: R. M. Z.

Slovenci smo tradicionalni ljubitelji medu; do pred kratkim smo zelo zaupali kakovosti in varnosti tega dragocenega čebeljega pridelka, ki smo ga dobili od domačih proizvajalcev. Nedavna afera z uporabo neregistriranih zdravil za varojo je zaupanje porabnikov malce omajala, vendar – kot poudarjajo strokovnjaki – ni razloga za preplah, saj je slovenski med, ki ga dobite na trgovskih policah, pod strogim nadzorom.

Za pojasnila smo zaprosili Tejo Mižigoj, dipl. ing. kemijske tehnologije, vodjo kontrole medu pri enem izmed vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih in drugih naravnih pridelkov, Medexu.

Kot je pojasnila, pripravljajo in izvajajo načrt kontrole kakovosti medu skladno z nacionalnimi pravilniki in s pravilniki EU, upoštevajo pa tudi smernice Zveze potrošnikov Slovenije o varnosti živil. »Ves med, ne glede na to, ali prihaja iz Slovenije ali od drugod, analiziramo glede na dejavnike tveganja, ki so značilni za območje, s katerega med prihaja. Hkrati pa mora vsak čebelar, ki nam odda med, podpisati izjavo, s katero med drugim prevzema kazensko in materialno odgovornost, da ni pri zdravljenju čebel uporabil nobenih antibiotikov ali drugih kemično-farmacevtskih sredstev, ki lahko pustijo nedovoljene ostanke v čebeljih pridelkih. Po naših izkušnjah sodeč, čebelarji, ki kakor koli ‘nepravilno’ ravnajo s svojimi čebelami, svojega medu ne ponudijo v odkup našemu podjetju.«

 Analize medu v nemških laboratorijih

Sogovornica razloži, da analize vseh čebeljih pridelkov opravljajo v svetovno priznanih in akreditiranih laboratorijih Intertek in QSI v Nemčiji. »Nemčija je največji svetovni trg medu, Intertek in QSI pa sta največja laboratorija na področju medu in drugih čebeljih pridelkov v Nemčiji ter opravljata tudi najzahtevnejše analize medu. Tako zahtevnih analiz, kot jih opravljajo tam, v drugih laboratorijih ne morejo izvesti, saj preprosto nimajo zadostnega števila vzorcev, da bi lahko razvili pravilne metode testiranja,« razloži T. Mižigoj.

Čebelji pridelki – med, cvetni prah, propolis, matični mleček – so tako testirani na vse znane kemično-fizikalne dejavnike tveganja, pri čemer se upošteva tudi mogočo kontaminacijo glede na območje, s katerega čebelji pridelek prihaja.

 

»Čebelji pridelki – med, cvetni prah, propolis, matični mleček – so testirani na vse znane kemično-fizikalne dejavnike tveganja, pri čemer se upošteva tudi mogočo kontaminacijo glede na področje, s katerega čebelji pridelek prihaja. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so med in vsi drugi izdelki iz čebeljega panja resnično preverjeni, varni in kontrolirane kakovosti.«

Testi na tudi več kot 150 snovi

Laičnemu ljubitelju medu najbrž zveni precej neverjetno, ampak med in izdelki iz njega, ki jih pošljejo na trgovske police, testirajo na prisotnost na stotine snovi. Za ilustracijo:

–        Analize medu zajemajo teste na več kot 20 sulfonamidov, tetraciklinov, nitrofuranov, makrolidov, streptomicin, pirolizidin alkaloide ter na ostanke zdravil, kot so: cimiazol, flumetrin, fluvalinat, malation, varoicidi, amitraz, klorfenvinfos in rotenon.

–        Cvetni prah testirajo na prisotnost več kot 150 pesticidov.

–        Pri propolisu poleg preverjanja ostankov več kot 150 pesticidov ugotavljajo še prisotnost več kot 20 sulfonamidov, težkih kovin in radioaktivnost.

–        Matični mleček testirajo na več kot 150 pesticidov ter preverjajo še morebitno vsebnost kloramfenikola, nitrofuranov in težkih kovin.

Zato T. Mižigoj zagotavlja, da so lahko porabniki za med blagovne znamke Medex prepričani, da je resnično preverjen, varen in kontrolirane kakovosti. »Prestal je namreč strog vhodni in končni nadzor. Že pri vhodni kontroli kakor tudi pri končni kontroli analiziramo med še na sladkorje in prepovedane dodane sladkorje. Redno preverjamo tudi vrednost hidroksimetilfurfurala (HMF), ki je pokazatelj pregretosti medu. Z rednim kontroliranjem in nadzorom zagotavljamo, da med ni pregret in da ne vsebuje dodanega sladkorja.«

 

Porabimo več medu, kot ga pridelamo

V Sloveniji pridelamo okoli 2.000 ton medu, vendar je zaradi slabih letin, kot sta bili 2013 in 2014, pridelek lahko tudi več kot polovico manjši. Glede na to, da med Slovenci porabimo med 2.500 in 3.000 tonami, ga moramo tudi uvažati.

Analize bodo javno dostopne vsem

V Medexu so se odločili tudi za korak bliže porabnikom, s tem ko so vsem omogočili, da preverijo, kakšne so analize varnosti za vsak slovenski med svoje blagovne znamke, ki so ga natočili od leta 2015 naprej. Do analiz bodo prišli na Medexovi spletni strani www.medex.si/preverimed s sledenjem lota na izdelku. »Verjamemo, da bo tovrsten transparenten način komunikacije o neoporečnosti medu slovenskega izvora porabnikom v teh časih gotovo veliko pomenil in jih tudi pomiril,« še doda T. Mižigoj.

Naravni koktajl telesu koristnih snovi

Med je naravni koktajl telesu koristnih snovi, zato so ga že tradicionalno dojemali ne le kot dragoceno hranilo, ampak tudi kot zdravilo. Vsebuje več vrst sladkorjev, predvsem glukoze in fruktoze, nekaj malega beljakovin, aminokisline, aromatične snovi ter številne minerale (železo, kalcij, fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij) in vitamine (C, B 2, B 6, niacin pa tudi vitamina A in K). Organske kisline, eterična olja in druge snovi pa mu dajejo značilen okus, barvo in vonj.

Med obenem uničuje bakterije in preprečuje njihovo razmnoževanje, zato so ga že nekoč nanašali na rane, ženske pa so ga uporabljale kot sestavino za vodne kopeli in obrazne maske, da bi imele prožnejšo in voljnejšo kožo. Deluje pa tudi pomirjevalno in kot pripomoček za lažje uspavanje.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj