VIDEO: »Sonce sije vsepovsod, zaščitite se«

Avtor: S. S.

Vse preveč ljudi sončenje še vedno povezuje le z morjem in odhodom na plažo. Nevarni sončni žarki pa so pravzaprav prisotni povsod. 

Sončenje namreč poteka vsakič, ko smo na prostem, zato je treba kožo zaščititi, je opozorila doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med., spec. dermatovenerologije. 

Združenje slovenskih dermatovenerologov s partnerji je pod sloganom »Sonce sije vsepovsod. Zaščitite se!« pred časom predstavilo javnozdravstveni preventivni projekt, ki sicer poteka v okviru evropskega projekta Euromelanoma. Projekt je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma.

Trije stebri zaščite

Vrniti se moramo v čase, ko smo znali sobivati s soncem, je prepričana asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije, ki je predstavila tri najpomembnejše stebre zaščite pred škodljivimi vplivi sončenja: »Prvi steber predstavlja zavedanje, da moramo v opoldanskem času, ko je sonce najmočnejše, poiskati senco, drugi steber je uporaba zaščitnih oblačil; ta so lahko tudi s posebno zaščito pred intenzivnimi sončnimi žarki, in šele zadnji, tretji steber zaščite so preparati s substancami, ki ščitijo pred soncem, t. i. UV-filtri.«

Za prst kreme za zaščito površine kože ene roke

Doc. dr. Larisa Stojanovič je plastično ponazorila, kaj pomeni številka zaščitnega UV-faktorja, in opozorila glede količine kreme, ki jo potrebujemo, da bo zaščita popolna. Zaščitni faktor kreme je številka, ki nam pove, koliko smo zaščiteni pred žarki, ki povzročijo rdečino, to so UVB-žarki. In kaj to pomeni v praksi? »Če naša koža po 15 minutah izpostavljenosti soncu brez zaščite postane rdeča, lahko s kremo, ki ima zaščitni faktor 20, omenjenih 15 minut podaljšamo za 20-krat. Seveda s pravilnim nanosom, kar pomeni samo pod pogojem, če bomo kremo nanesli v dovolj veliki količini (2 miligrama na kvadratni centimeter). Za zaščito ene roke moramo iztisniti kremo za dolžino prsta. Večina ljudi pa uporabi količino, ki je samo ena petina priporočene; namesto da bi imeli zaščitni faktor 20, je zaščita lahko veliko manjša,« je razložila izkušena dermatologinja.

Vse zgodnejše odkrivanje melanoma

O najnevarnejši obliki kožnega raka, ki ga povzroča sončenje, pa sta spregovorila asist. Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatovenerologije, in prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., spec. interne medicine in internistične onkologije: »Danes vemo, da gre za več oblik raka, ki so si med seboj genetsko popolnoma različne. Tako je tudi prognoza melanoma zelo različna. Pojavlja se lahko na različnih predelih telesa, z drugačno sliko in je zato pomembno vedeti, da odziv ni enak pri vseh osebah,« je poudaril asist. Borut Žgavec in dodal, da je metoda ABCDE dobra, ni pa popolna in da bi se samo ob zanašanju nanjo ‘izmuznilo’ 30 odstotkov melanomov. Prepoznavanje melanoma je težko, zavede lahko tudi oko izkušenega strokovnjaka. Melanom lahko posnema neko drugo spremembo, vnetje, na primer na stopalih posnema bradavico ali žulj.

Onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk je povedala, da incidenca močno raste, bistveno manj pa raste umrljivost, saj pacienti prihajajo s tankimi melanomi, pri katerih je kirurški poseg dovolj. Žal pa vsi te sreče nimajo in bolezen lahko napreduje, pove prof. Ocvirk in doda, da je tudi za napredovalo bolezen na voljo vse več novih učinkovitih zdravil. 

Foto: Profimedia

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj