Avtor: Sanja Čakarun
»Priprava kože na poletje je izraz, ki zavaja,« pravi dermatologinja doc. dr. Larisa Stojanovič. Kože namreč na ta letni čas ni treba prav nič pripravljati; poskrbeti je treba le za to, da se čim bolj izognemo soncu. »Treba se je vprašati, kaj želimo od svoje kože. Če je želja imeti dolgo časa zdravo in lepo kožo brez lis ter mladosten videz, se bomo soncu izpostavljali le prilagojeno delu dneva, ko sevanje ni močno, in le toliko, da zadostimo tvorbi vitamina D v koži, ki ga telo potrebuje.«
Zaščita ne ustavi staranja
Prepričanje, da bomo s postopnim sončenjem v solariju pred odhodom na počitnice ali plažo zavarovali kožo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, je zmotno. »Koža, ki je postopoma posončena, je sicer na soncu nato manj intenzivno poškodovana, a se še vedno pospešeno stara in tudi tveganje za nastanek kožnega raka se povečuje s številom obiskov,« poudarja dermatologinja. Če boste zaradi nekaj že pridobljene barve (ta sicer kožo obvaruje pred sončnimi žarki le približno toliko, kot bi vas krema z zaščitnim faktorjem 6) dlje na soncu, ste si pravzaprav naredili medvedjo uslugo. »Pri sončenju gre za dolgoročne posledice, ki jih vidimo šele čez več let in v zrelih letih. Zdaj je veliko starejšim gospem in moškim, ki pridejo v ambulanto, žal, da v mladosti niso vedeli, koliko jih bo sončenje postaralo. Težava je v tem, da je mladim ljudem težko razumeti, da bodo posledice sončenja prišle za njimi. Spremembe pa se pokažejo ravno takrat, ko si začnemo želeti, da bi bili videti mlajši – okoli 40. leta in pozeje.« Toda takrat je že prepozno, saj škode, ki jo je naredilo sonce, v večini primerov ne moremo več zares popraviti.
|
Rjava barva pomeni samo to, da se vaša koža tudi hitreje stara. |
Upoštevajte MED
Kljub temu se sonca ni treba bati, previdnosti pa nikoli ni odveč. »Obstaja minimalna eritemska doza (MED), to je minimalna doza (energija) sončnih žarkov, ki sproži nastanek rdečine. Svetel tip kože, kakršen prevladuje pri nas, jo prejme v 10–15 minut izpostavljanja. Že po 15 minutah izpostavljanja soncu se v koži tudi aktivirajo encimi kolagenaze. Ti razgrajujejo kolagenska vlakna, ki dajejo koži čvrstost; ta proces, ki pospeši proces staranja, v koži poteka še nekaj ur po tem, ko soncu nismo več izpostavljeni,« pravi Larisa Stojanovič. Koža je po njenih besedah zelo hvaležen organ in poseduje popravljalne mehanizme, a če je poškodb preveč in so prepogoste, jih ne more več popraviti, saj ljudje ob običajnem sončenju prejmejo 8–10 MED ali celo več.
Pri preventivi se je treba zavedati tudi vseh sončnih žarkov, ki jih naša koža ulovi mimogrede, brez namernega izpostavljanja. Takšno je na primer posedanje ob kavi na sončni terasi v središču mesta, sprehajanje po tržnici sredi dopoldneva ali kolesarski izlet. Pametno bi bilo, da bi se na tak ali drugačen način pred soncem zaščitili tudi takrat.
Prepričevati prepričane
Ozaveščenost je po izkušnjah dermatologinje pri nas vse večja, na kar gotovo kaže tudi upad priljubljenosti solarijev. Veliko ljudi se že zna izogibati nevarnostim sonca in skrbeti za dobrobit svoje kože, a še vedno je veliko tudi tistih, za katere je zagorela polt privlačna, tudi zato, ker skrije marsikatero estetsko pomanjkljivost na koži. Kljub opozorilom in ozaveščanju o nevarnostih sončenja se še vedno najde veliko ljudi, ki se čezmerno izpostavljajo soncu in se ponašajo z izrazito zagorelo kožo. »Take ljudi bo najbrž težko prepričati, da naj se umaknejo s sonca, a želim si, da bi jih lahko vsaj ozavestili o posledicah njihovega početja, zlasti o možnosti nastanka kožnega raka, če jih staranje kože ne moti. Sami bi se sicer nato lahko še vedno odločili, da sprejmejo tveganje, ki ga sončenje prinaša, a bi šlo vsaj za zavestno in racionalno odločitev,« meni L. Stojanovič.
|
Izberite ličila z zaščito – vedno Na trgu je na voljo cela vrsta kozmetike, ki vsebuje zaščito pred soncem. Njihova uporaba je priporočljiva ne samo poleti, ampak vse leto. |
Bolniki, previdno
Določena zdravila pod vplivom sončnih žarkov kožo dodatno senzibilizirajo in sprožijo pojav izpuščajev, opozarja dermatologinja. Seznam zdravil je dolg in sega od antibiotikov, hormonske kontracepcije in drugih hormonskih zdravil, antirevmatikov, zdravil za sladkorno bolezen do zdravil za sistemsko zdravljenje aken ter še številnih drugih. Če sodite med tiste, ki jemljejo takšna zdravila, vam ne preostane drugega, kot da se umaknete v senco in tako preprečite neprijetnosti. Soncu se morajo izogibati tudi bolniki, ki se zdravijo z zaviralci imunskega sistema (biološka tarčna zdravila).
Atopijski dermatitis potrebuje mehansko zaščito
Posebno pozornost na soncu pa zahteva koža, ki jo zaznamuje atopijski dermatitis (AD) ali luskavica. Pri AD se za zaščito pred soncem svetuje uporaba sredstev, ki namesto kemijskih filtrov vsebujejo mineralne filtre, na primer cinkov in titanijev dioksid, saj bi kemijski lahko na tako občutljivo kožo delovali dražeče, svetuje dermatologinja. Čeprav se pri zdravljenju luskavice uporablja tudi fototerapija (obsevanje kože z UV-žarki), pa se ta izvaja v natančno nadzorovanih odmerkih, zato je prepričanje, da je za ljudi z luskavico dobro, da so čim več na soncu, zmotno. »Prav tako kot ljudje z zdravo kožo tudi bolniki z luskavico ob izpostavljanju soncu tvegajo kožnega raka, njihova koža pa se hitreje stara.«
Sonce ne koristi niti aknam
Še en izmed pogostih mitov, ki jih je treba razbiti, je, da je sonce koristno za aknasto kožo. »Sonce deluje imunosupresivno, ‘uspava’ imunski sistem in vnetje pri aknah se zato poleti res umiri,« pravi dermatologinja, a hkrati dodaja: »Takoj jeseni pa se izbruh mozoljev in vnetja ponovi.« Če imate težave z aknami, torej ne računajte, da jih bodo rešili sončni žarki, ampak se raje še pred sončenjem odpravite do dermatologa in poiščite dolgotrajnejšo in učinkovitejšo rešitev.
|
Alternativa iz stekleničke Če se sončenju letos nameravate izogniti, lahko temnejšo polt svoji koži podarite z uporabo samoporjavitvenih sredstev. Toda tudi če se odločite za ta pristop, raje ostanite v senci, opozarja dermatologinja. »Kreme za samoporjavitev so same po sebi res neškodljive, a na soncu se na tako obarvani koži sproščajo reaktivne spojine, ki poškodujejo membrane celic kože.« |
Kreme: navodila za uporabo
Če povzamemo, se morajo torej pred soncem zaščititi prav vsi. Na to, kakšno zaščito izberete, pa vpliva tudi vaš tip kože. »Za mastno kožo so primernejši geli, za suho pa kreme,« svetuje dermatologinja. Izdelki v obliki gela so primerni tudi za tiste, ki so nagnjeni k izdatnejšemu znojenju oziroma za športnike. Sredstvo, ki ste ga izbrali, pa je treba nato tudi pravilno uporabljati. Idealno bi bilo, da bi za enkratno zaščito celotnega telesa porabili približno 30 ml, saj bi bila le tako zaščita tako visoka, kot je zapisano na embalaži. Ne glede na to, kako pazljivo (uhlji, nos, spodnja ustnica, stranski in spodnji deli lic, telo) in izdatno se boste namazali, pa L. Stojanovič za konec poudarja naslednje: »Zaščita ne pomeni varnosti, noben izdelek ne ščiti stoodstotno. Najboljša zaščita je senca oz. oblačila in pokrivala za glavo.«
