Avtor: R. M. Z.
Menopavza pomeni konec rodnega obdobja žensk in vstop v zadnjo tretjino njihovega življenja. Zaznamujeta jo drastični upad spolnih hormonov ter pogoste težave počutja in zdravja. Blaži jih nadomestna hormonska terapija, ki je prva izbira pri vazomotornih simptomih in učinkovita pri motnjah spanja.
Če se ženske dobro počutijo, jo lahko uporabljajo deset let in več. Pri ženskah, ki so za blažitev klimakteričnih težav jemale naravni estradiol, so ugotovili celo manjšo incidenco za raka dojke kot pri ženskah, ki so bile v naravni menopavzi in niso prejemale nobene hormonske terapije, je na simpoziju Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu v uvodu povedala ginekologinja prim. Lucija Vrabič Dežman.
»Žensko telo je prepredeno z receptorji za estrogene: najdemo jih v žilah, srcu, kosteh, dojkah, maternici, pa tudi v koži, vezivnem tkivu in mišicah.«
Dolgo, burno in produktivno življenje žensk v precejšni meri obvladujejo spolni hormoni, od katerih so najpomembnejši estrogen, progesteron in testosteron. Prekurzor vseh je holesterol. Druženje se začne že ob rojstvu, ko novorojenke dobijo estrogen od matere, in se nadaljuje do konca življenja.
Žensko telo je prepredeno z receptorji za estrogene: najdemo jih v žilah, srcu, kosteh, dojkah, maternici, pa tudi v koži, vezivnem tkivu in mišicah. Vsi trije estrogeni: estron, estradiol in estrol, nastajajo v jajčnikih in nadledvičnici, pri čemer slednja tvori približno devetkrat manj estradiola kot jajčnika. Najpomembnejša vrsta estrogena je estradiol (delež v krvi znaša 12,3 odstotka). Iz njega nastaja estron, ki ima desetkrat šibkejši učinek in predstavlja petino celotnega estrogena v krvnem obtoku. Tvori se v jetrih in tudi v maščobnem tkivu. Čeprav je estrol šibek, se pri ženskah s prekomerno telesno težo po menopavzi še vedno tvori v veliko večjem obsegu, kot pri vitkih ženskah. Zato je hiperplazija (zadebelitev) maternične sluznice pri njih pogostejša in so tudi v skupini za večje tveganje za karcinom materničnega telesa.
Menopavza: Drastični upad spolnih hormonov
»Žensko popotovanje po rodnem obdobju se začne s prvo menstruacijo, ki nastopi v starosti od 10 do 16 let, in konča z zadnjo menstruacijo, imenovano menopavza. Dramatična dogajanja se vrstijo vsak mesec, gre pa za – posplošeno, fluktuacijo estrogena v prvem delu cikla in progesterona v drugem. Marsikatera ženska pestro hormonsko igro v svojem telesu zazna, najpogosteje s spremembo počutja pred menstruacijo. Po zadnji menstruaciji jajčnika prenehata delovati: jajčne celice se ne tvorijo več, zanositev ni več mogoča, nivo cirkulirajočih hormonov, predvsem estradiola, se drastično zmanjša: od 120 pikogramov (v povprečju) na do 18 pikogramov na mililiter krvi. Zaradi tega nastopijo številne klimakterične (imenovane tudi menopavzne) težave, ki slabšajo kakovost življenja,« je razložila prim.Vrabič Dežman.
»Marsikatera ženska pestro hormonsko igro v svojem telesu zazna, najpogosteje s spremembo počutja pred menstruacijo.«
Pojasnila je,da se prvi znanilci menopavze se pojavijo nekaj let prej, preden le-ta zares potrka na ženska vrata. Menstrualni ciklus se začne spreminjati, redne in skoraj do minute točne menstruacije izostajajo, postajajo krajše… Kmalu sledijo (lahko že nekaj let pred menopavzo, ob menopavzi in celo še nekaj let po menopavzi), klasični klimakterični simptomi: od vročinskih valov (valung) do nespečnosti, glavobolov, znojenja, občasnih palpitacij in številnih čustvenih sprememb.
»Ženske, ki so bile prej čustveno stabilne, povedo, da so nenadoma postale neodločne in jokave. Sočasno nastopi sindrom praznega gnezda: otroci, ki so nekaj desetletij povezovali družino, odhajajo na svoje, in veliko žensk ima v tem obdobju težave tudi v partnerstvu, ki ga je treba postaviti na novo. Dolgoročne posledice menopavze so srčnožilna obolenja in osteoporoza, srednjeročne pa urogenitalne težave (pogostejša nebakterijska vnetja, atrofija sluznic rodil…) ter upad libida (želje po spolnosti).«
Vročinski valovi oblivajo tri četrtine žensk
Po besedah ginekologinje vazomotorni klimakterični simptomi – najbolj znani in pogosti so vročinski valovi (valunge), prizadenejo tri četrtine žensk v razvitem svetu. Vzrok zanje ni samo pomanjkanje estrogenov, pač pa gre tudi za motnje nevrotransmiterjev v osrednjem živčnem sistemu.
Vročinski valovi se običajno pojavijo v obdobju okrog petih let po menopavzi, zadnje populacijske študije pa kažejo, da lahko trajajo več kot desetletje (11,8 let). Gre za težave, ki so sicer nenevarne in ki ne pomenijo resnega ogrožanja zdravstvenega stanja, za kakovost življenja so pa izjemno moteče.
Kako je poslabšana kakovost življenja, ženske povedo same: »Delam za okencem, pred mano so stranke, jaz pa zardevam kot pubertetnica«, ali pa: »Vroče mi je, slačim se, oblačim se, ponoči se z možem boriva za odejo, odpiram okna…« Drama počutja se začenja, na to, kako se bo odvila, pa ne vplivajo samo fiziološki dejavniki, pač pa tudi socialni. Japonke, na primer, še do pred nekaj desetletij sploh niso poznale izraza za valunge – ker jih niso imele. S spremembami v tradicionalnem življenju pa so tudi one začele doživljati vročinske valove enako, kot jih Evropejke ali Američanke.
»Motnje razpoloženja so pogostejše pri ženskah v zgodnjem menopavznem obdobju in v menopavznem prehodu.«
Ženske z izrazitimi vročinskimi valovi imajo večje tveganje za razvoj depresije, po razlago pa ni treba daleč: estrogen namreč vpliva na presinaptične receptorje za serotonin, kar lahko vodi v depresiji podobno vedenje.
Upad spolnih hormonov pri ženskah po menopavzi povzroča pogostejša vnetja sečil in atrofični vaginitis, za katerega je značilna suhost nožnice, pekoče bolečine, povečan izcedek in boleči spolni odnosi. Težave v spolnosti – navaja jih več kot 40 odstotkov žensk, pomembno zmanjšajo kakovost življenja. Tudi libido po menopavzi zelo upade. Res je, da ne tako zelo in na hitro – vezan je namreč na testosteron, ki ga imajo ženske v obilju vse tja do 70 leta starosti, pa vendar: s starostjo želja po spolnosti upada, dodatno pa jo znižujejo tudi različna obolenja in zdravila
Hormonsko zdravljenje učinkovito in varno
Preveč zapostavljeno področje ženskega zdravja, za katero je še nedavno veljalo prepričanje, da ni kaj zdraviti,saj gre za naravni potek in bližnjico k starosti, je namreč danes obravnavano z vso pozornostjo, je prepričana prim. Vrabič Dežman. Ginekologi najprej priporočijo zdrav način življenja, ki pripomore k temu, da je življenje po menopavzi prijetnejše.
»Zlati standard zdravljenja klimakteričnih težav, ki ga ginekologi toplo priporočajo, je hormonska nadomestna terapija.«
Lahko je lokalna ali sistemska, številne oblike in kombinacije pa omogočajo, da vsaka ženska najde tisto, ki ji najbolj ustreza. Predpisuje se najmanjši odmerek estrogena, ki ga določena oblika dovoljuje, za najboljšo sistemsko terapijo pa se izkazuje transdermalna, torej taka, ki se nanese na kožo. Z njo se izognemo fenomenu prvega prehoda skozi jetra, učinkovina preide neposredno v sistemsko cirkulacijo, potrebni odmerki so nižji in povzročajo manj neželenih učinkov, priporoča izkušena strokovnjakinja in dodaja, da je treba ob estrogenu vsem ženska, ki še imajo maternico, dodati progesteron, sicer lahko pride do zadebelitve maternične sluznice.
Hormonska terapija za zdravo ožilje in srce
Hormonsko nadomestno zdravljenje sicer ni namenjeno preprečevanju srčno žilnih obolenj, a ima lahko zaščitni učinek pred aterosklerozo in SŽB pri starostni skupini od 50 do 60 let oziroma če je manj kot deset let od menopavze, razloži prim.Vrabič Dežman in sklene, da je težave ženske, povezane z menopavzo, treba obravnavati prilagojeno vsaki posameznici, da je ključno seznanjanje s spremembami oziroma morebitnimi težavami menopavze. Tudi ni treba vedno potrpeti, težave, ki jih s seboj prinaša menopavza, znamo danes ne samo omiliti, ampak popolnoma odpraviti. Tudi stigma, ki jo hormoni še vedno nosijo s seboj, je ob strokovnem predpisovanju ginekologa neutemeljena.
Sorodne vsebine:
Foto: Bigstock
