Šport, rdeča nit otrokovega duševnega in telesnega razvoja

Epidemija sodobnega časa tako pri odraslih kot otrocih je nezdrav način življenja, ki je tesno povezan s premalo telesne aktivnosti in pretiranim vnosom kalorij v telo. To se kaže s prekomerno telesno težo in številnimi drugimi boleznimi, ki iz tega izvirajo.

Psihična izčrpanost, ki jo otroci zaradi napornega urnika kažejo pri starših, sproži skrb, da bodo otroka preobremenili. V takih okoliščinah je nemalokrat reakcija staršev, da z urnika črtajo dejavnost, ki je na prvi pogled najmanj pomembna.Foto: Bigstock

Ne le da premalo aktiven otrok ni dobro telesno pripravljen, tudi samopodoba, socialni stiki z vrstniki in duševno zdravje so praviloma pod ravnjo, ki bi omogočala razvijajočemu organizmu primeren razvoj.

Ob številnih šolskih obveznostih, ki otroka priklenejo na šolsko klop in delovno mizo domačega okolja, je danes velika večina dejavnosti v prostem času pasivne narave. Največkrat gre za igranje računalniških iger, dopisovanje s prijatelji ali počivanje pred televizijskim zaslonom, spontana igra v naravi pa je prej izjema kot pravilo. Tak način življenja seveda ne more zadovoljiti otrokovih minimalnih dnevnih potreb po gibanju. Človeško telo je namreč zasnovano tako, da samo ob pravi meri mišične mase in telesni teži, ki vsaj približno ustreza tisti optimalni, ujame ravnovesje hormonov, čvrstost mišic pa poskrbi, da so kosti in sklepi v telesu primerno zaščiteni. Na tak način je pred prezgodnjo obrabo zaščiten tudi sklepni hrustanec, kosti so čvrstejše, hormonsko ravnovesje ob tem omogoči, da puberteta in razvoj sekundarnih spolnih znakov nastopijo pravočasno (na primer prvo mesečno perilo, ki se nato odvija v rednih ciklih).

K sreči se v glavnini izkaže, da kljub vsem opravljenim preiskavam ne gre za pravo bolezen, pač pa za zdravega otroka, ki je v mišično-skeletnem smislu izredno slabo razvit.

Psihična izčrpanost, ki jo otroci zaradi napornega urnika kažejo pri starših, sproži skrb, da bodo otroka preobremenili. V takih okoliščinah je nemalokrat reakcija staršev, da z urnika črtajo dejavnost, ki je na prvi pogled najmanj pomembna. Velikokrat je to neupravičeno ravno šport, ki je sicer nujen za dobro psihofizično kondicijo. Posledično se otroci kmalu znajdejo v začaranem krogu, pri katerem volja in energija iz tedna v teden bolj padata. Dokazano je namreč, da telesna aktivnost dvigne koncentracijo in razpoloženje, šport s sovrstniki pa pozitivno vpliva na izboljšanje samopodobe, socializacijo in pripravljenost na potencialne življenjske neuspehe. Od dobre psihofizične kondicije je odvisna tudi drža. Raziskave so namreč pokazale, da se samozavestni ljudje držijo bolj vzravnano.

V otroški ortopedski ambulanti se vsakodnevno srečujemo z otroki in zaskrbljenimi starši, ki prihajajo po nasvet zaradi več tednov ali mesecev trajajočih bolečin v križu, vratu, kolenih ali kolku. Praviloma starši pričakujejo, da bomo odkrili bolezensko stanje, ki je vzrok za težave, in začeli otroka čim prej zdraviti. K sreči se v glavnini izkaže, da kljub vsem opravljenim preiskavam ne gre za pravo bolezen, pač pa za zdravega otroka, ki je v mišično-skeletnem smislu izredno slabo razvit. Tak otrok je nemalokrat pretirano suh, brez mišične mase ali ima previsoko telesno težo. Če ob pregledu raziščemo ozadje otrokovih dnevnih navad, ugotovimo, da ti otroci niso vključeni v redno športno aktivnosti in da se tudi sicer bistveno premalo gibajo. Vendar pa razlogov za neaktivnost ne smemo iskati pri otrocih, pač pa pri starših, ki so dolžni otroka pravilno usmerjati. Opravičila o preobremenjenosti otroka, o otrokovi nezainteresiranosti ali oceni, da otrok pač ni za šport ter da ima težave s socializacijo na športnem terenu, pač ne smemo zlahka sprejeti.

V današnjem času se torej priporoča, da je šport vsaj od dva- do trikrat na teden sestavni del življenja vsakega zdravega posameznika. Pri tem samo športna vzgoja v šoli ni dovolj. Če želimo otroku omogočiti pravilen razvoj telesa, dodatno socializacijo in preprečiti kronične bolečine, moramo zadostno količino tedenskega gibanja načrtovati in to najlažje dosežemo z vključevanjem v redno športno aktivnost, ki je kar v največji meri po otrokovi izbiri.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj