Avtor: Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med., specialistka oftalmologinja kirurginja
Nekateri ljudje pogosto tožijo, da oči pogosto ali celo stalno čutijo. Običajno svojih oči ne čutimo, nas ne žulijo, nimamo občutka, kot da je nekaj v očesu. Seveda jih kljub temu stalno uporabljamo, vendar brez čutenja očesa. Zakaj pa nekateri svoje oči stalno čutijo?
Če je solzni film, ki pokriva površino očesa, primeren, če oko ni vneto, če niso prisotna resna očesna obolenja, oči ne čutimo. Pogosto je vzrok za občutek tujka v očesu, pečenje oči, srbenje, rdeče oči, solzenje ali občutek suhega očesa suho oko ali vnetje, ki je lahko tudi alergija. Tu se običajno spremeni solzni film. Solzni film vzdržuje roženico prozorno in gladko, tako da lahko ostro vidimo in je vir kisika za roženico. V solznem filmu najdemo tudi snovi, ki preprečujejo rast bakterij in s tem preprečujejo očesne infekcije. Solzni film je sestavljen iz mukozne, vodne in iz maščobne plasti. Prva izloča molekule, ki varujejo oko pred infekcijami in naredi oko primerno za to, da se lahko vodna plast enakomerno razporedi po površini. V vodni plasti se nato molekule, ki ščitijo oko, zadržujejo. Lipidna plast na vrhu preprečuje izgubo vodne plasti in izsušitev očesa ter omogoča gladko drsenje vek čez oko. Glavni razlog za nastanek suhih oči je nezadostno delovanje ene izmed vrst solznih žlez: tistih, ki izločajo vodno, ali pa tistih, ki izločajo maščobno plast solznega filma.
Kaj vse vpliva na vlažnost očesa?
Dejavniki lahko izvirajo iz telesa, kot so nekatere sistemske bolezni, pri katerih se poškodujejo solzne žleze, tako da izločajo manj solznega filma kot pri Sjögrenovem sindromu, revmatoidnem artritisu. Pogosteje pa na vlažnost oči vplivajo zunanji dejavniki, ki sušijo očesno površino, kot so: veter, suh zrak, topli prostori oziroma vsi dejavniki, ki pospešujejo izparevanje vodnega dela solznega filma. Zelo pogosto gre tudi za obolenje Meibomovih žlez (MGD – meibom gland disfunction), ki so glavne pri produkciji mastnega dela solznega filma. Po nekaterih študijah je suho oko posledica MGD kar v 80–90 %.
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med., specialistka oftalmologinja kirurginja |
Zakaj torej čutimo oko?
Če se solzni film podre, prekine prehitro, ko še ne utripnemo z vekami, in ga ponovno vzpostavimo, prihaja do drobnih defektov na očesni površini. Tako so živčna vlakna v roženici bolj izpostavljena okolici, ki jih draži, in povzročajo neprijeten občutek, občutek tujka ali peska v očesu.
Kaj pa pri očesnih alergijah – ali je podobno?
V bistvu je alergija neke vrste nespecifično vnetje, ki ga torej ne povzroča bakterija ali virus, ampak naše telo reagira s faktorji vnetja na neko nokso iz okolice. Mehanizem je torej povsem drugačen, občutki v očesu pa so pogosto podobni, prisotne je več rdečine ter pogosto močno solzenje in srbenje.
Kdaj naj pri omenjenih težavah obiščemo oftalmóloga?
Pri suhem očesu je obisk nujen. Alergične reakcije očesa pogosto lahko zelo uspešno zdravijo tudi izbrani specialisti splošne medicine, če gre za znano alergijo in potrjeno diagnozo. Oftalmolog ugotovi, katera izmed plasti solznega filma je poškodovana ali nezadostna; glede na to priredi terapijo, ki je za pacienta individualna. Napačno je misliti, da je za vsako suho oko dovolj kapljati samo umetne solze. Včasih je to res zadostna terapija, velikokrat pa ni dovolj.
So na obravnavanem področju novosti?
V Sloveniji in tujini je velika novost pri zdravljenju suhega očesa, ki nastane kot posledica MGD Eye, lasersko zdravljenje suhega očesa. Od decembra 2016 je tako tudi v Sloveniji v Očesnem kirurškem centru dr. Pfeifer bolnikom na voljo najnovejša tehnika zdravljenja suhega očesa pri MGD, ki je novost tudi v svetu. S pomočjo intenzivne pulzne svetlobe se stimulira parasimpatično živčevje, da sprosti nevrotransmiterje, ki sodeluje pri stimulaciji Meibomovih žlez, da te začnejo bolje funkcionirati. Ker je maščobni del solznega filma prizadet tudi v do 90 % pri pacientih s suhim očesom, je to res velik prispevek v terapiji suhega očesa. Novost so tudi posebni čistilni robčki z izvlečkom olja drevesa čajevca (robčki Cliradex), ki uničuje Demodex, ki pogosto povzroča blefaritis (vnetje robov vek) in posledično suho oko. Na voljo so tudi ciklosporinske kapljice v enodnevnih odmerkih, ki jih tudi uporabljamo v terapiji napredovalega suhega očesa.
Na trgu je ogromno umetnih solz, bistveno pa je, da uporabljamo umetne solze brez konzervansov, pomembno pa je tudi, katere vrste uporabljamo, saj so po svoji sestavi te lahko zelo različne in tako primerne za različne oblike suhega očesa.
Okluzije solznih izvodil lahko bistveno zmanjšajo frekvenco uporabe umetne solzic, saj povzročajo zadrževanje tisto malo solzic, ki jih oko samo proizvede, dlje časa v očesu.
Ali si lahko s kapljicami tudi škodimo?
Z umetnimi solzami povečamo debelino solznega filma in ga stabiliziramo. Nekatere kapljice za oko, kot so antibiotiki in prosteroidne kapljice, pa lahko solzni film tanjšajo in ga celo poškodujejo. Zato je zelo pomembno, katere kapljice kapamo in kolikokrat dnevno, da si morda ne delamo škode na solznem filmu.
Kako naj torej naredimo, če menimo, da imamo suhe oči?
S pravilno diagnostiko, ki jo lahko z natančnim pregledom izvrši le oftalmolog, in nato ustrezno terapijo se stanje suhega očesa lahko bistveno izboljša tudi pri kronično suhem očesu in težavah, ki so prisotne že vrsto let. Pri terapiji sta pri pacientu potrebna disciplina in vztrajanje v včasih dolgotrajni terapiji. Skoraj vsa terapija suhega očesa je dolgotrajna in prav zato pogosto neuspešna, saj pacienti počasi prenehajo predpisano terapijo, stanje pa se tako počasi spet poslabša. Ker je na tem področju kar nekaj novosti, je upanje vedno tudi za paciente, ki se s težavo srečujejo že vrsto let, do zdaj brez uspeha v terapiji.
Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med., specialistka oftalmologinja kirurginja
Očesni kirurški center dr. Pfeifer,
Barvarska steza 4, 1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 320 7300
www.okc-pfeifer.si ali profil na Facebooku
Foto: Bigstock
