Zadnja novica

Ali bomo lahko s kofeinom nadzorovali sladkorno bolezen tipa 2?

Znanstveniki so ustvarili človeško celico, ki proizvaja molekule, ki ob prisotnosti kofeina stimulira izločanje inzulina. Modificirane človeške celice povečujejo proizvodnjo inzulina v odzivu na kofein. Te spremenjene celice bi nekega dne lahko pomagale pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, so v svojem poročilu, objavljenim minuli mesec v reviji Nature Communications zapisali raziskovalci.

Kako zdravimo

Tudi hormoni uravnavajo spanje

Tudi hormoni uravnavajo spanje

13.5.2018, 22:00 Mojca Koprivnikar Kako zdravimo
Svetloba in tema sta zunanja dejavnika, s katerima je neločljivo povezan naš organizem;  uravnavata tudi naše stanje budnosti in spanja – ko je zunaj svetlo, se prebudimo, ko se stemni, zaspimo. Kaj pa če se naš organizem kar naenkrat nič več ne odziva skladno s temi naravnimi ritmi in smo prebujeni ponoči, čez dan pa zaspani? 

nespečnost

Ko je tak odziv organizma dolgotrajen, že lahko govorimo o motnji spanja. Vzrokov je več; eden izmed njih je tudi spremenjeno hormonsko delovanje, zato so temu bolj izpostavljene ženske v menopavzi, razloži Bojan Rojc, dr. med., specialist nevrolog iz Splošne bolnišnice Izola.

Poznamo več vrst motenj spanja. Mednarodna klasifikacija jih deli na več glavnih zvrsti glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja: nespečnost, motnje dihanja v spanju, hipersomnija, motnje cirkadianega ritma, parasomnije, motnje gibanja v spanju in druge motnje, ki so organskega in psihičnega izvora. Tudi vzrokov za nastanek motenj spanja je več. Sogovornik opisuje, da so težave s spanjem pogosto posledica težav dihanja v spanju, npr. obstruktivne apneje v spanju, ali pa posledica porušenega urnika spanja. »Seveda pa obstajajo še številni drugi vzroki, kot so npr. vnetja, poškodbe, stres itn. Dobro je vedeti, da posamezna neprespana noč še ne pomeni motnje spanja. Kadar te težave postanejo pogoste ali kronične, predvsem pa kadar vplivajo na prekomerno dnevno zaspanost, govorimo o pravih motnjah spanja,« pove nevrolog.

Kronično pomanjkanje spanja prizadene človeški organizem v celoti. Nevrolog opisuje, da se najizraziteje ta prizadetost kaže s spremembami razpoloženja in z motnjami kognitivnih sposobnost (pozornost, spomin ...). »Vse to vpliva na storilnost in dobro počutje posameznika. Ob tem je nujno poudariti, da takšno stanje predstavlja veliko tveganje za poškodbe na delu ali prometne nesreče, ki so lahko posledica napadov spanca. Nekatere študije kažejo tudi na to, da je med bolniki s kroničnimi motnjami spanja nekoliko večja obolevnost za rakom in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi (hipertenzija, sladkorna bolezen).«

Tudi hormoni uravnavajo spanje

Izločanje nekaterih hormonov (npr. kortizola) je tesno povezano s spanjem. Bojan Rojc, dr. med., pripoveduje, da obstaja več kot 100 procesov v telesu, ki imajo t. i. cirkadiane ritme izločanja, in so povezani tudi z delovanjem hormonov. Vsi ti procesi so medsebojno soodvisni in tako je od njih odvisno tudi spanje. »Zato je pomembno ne samo da spimo dovolj, ampak da spimo ob pravem času. To je sicer zelo individualno, a vendar je pomembno, da je približno ob istem času dneva. Telo se na spanje pripravi (npr. s padcem telesne temperature itn.) in pripravi se tudi na prebujanje. Dejansko vsak je lahko že izkusil, da je spanje zjutraj po prebedeli noči manj kakovostno. To je tudi posledica, da telo ni bilo pripravljeno na proces spanja v tem delu dneva. S tem mislim na vse cirkadiane ritme, ki niso sledili ciklu spanja in budnosti. Enako velja za potovanja v druge časovne pasove – t. i. jet-leg.«

Spalni red in higiena

Za konec pa še nekaj nasvetov, kako si pomagati ob motnjah spanja. Bojan Rojc, dr. med., pravi, da je prvo pravilo pri motnjah spanja ustrezna higiena spanja. »To pomeni, da se držimo ustaljenega ritma spanja in budnosti ter da spimo na primernem ležišču in v primerni sobi, ki naj bo tiha in temna. Pomembno je tudi, da ne pretiravamo s telesno aktivnostjo pred spanjem. Tudi prehrana naj bo zvečer lažja. Odpraviti moremo tudi vzroke za motnje spanja, kot so npr. težave z dihanjem itn. Pri bolnikih, ki jim z osnovnimi napotki za nespečnost ne uspemo pomagati, obstaja tudi psihoterapevtska pomoč. Mogoče kot zadnjo možnost bi omenil tudi uspavala, sicer pa najprej terapija, ki odpravlja vzroke, ki so do motenj spanja pripeljali,« sklene specialist nevrolog.



Doc. dr. Matej B. Kobav, univ. dipl. inž. el., zaposlenim v Laboratoriju za razsvetljavo in fotometrijo Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani:

Dokazana škodljivost nočnega in izmenskega dela

»Na naš cirkadiani ritem še kako vpliva tudi nočno delo. Pokazalo se je, da je za človeka zelo škodljivo, vendar ločevati moramo med delom ponoči in biti izpostavljen svetlobi ponoči. Študije, ki bi v celoti izločila vse spremljajoče dejavnike in bi temeljila le na meritvah, kako smo izpostavljeni svetlobi ponoči, ni. Nočno delo je namreč povezano še z dodatnim stresom, ki ga povzročajo številne okoliščine, in sicer socialna izključenost ter posledično slabše počutje, ki izvira na psihološki osnovi. Težko bi trdili, kaj ima za posameznika bolj negativen vpliv – nočno delo kot tako ali vsi spremljajoči dejavniki, ki jih takšno delo vključuje. Posledice so vsekakor znane in dokazane - možnosti za nastanek raka, diabetesa in drugih bolezni se zaradi nočnega dela povečajo. Ali na to neposredno vpliva izpostavljenost svetlobi ponoči, pa vsekakor ne moremo trditi, kajti gre le za enega od dejavnikov. Navsezadnje je tudi posameznikov bioritem povsem individualen; najstniki imajo npr. drug kronotip in zamaknjeno časovno uro; zanje je nekaj običajnega, če gredo spat po polnoči in naslednji dan vstanejo šele ob 11. uri. Za operativno delo je vsekakor idealno, če je posameznikov kronotip nekje na sredini, saj je na ta način usklajen z urnikom mnogih storitvenih dejavnosti.« (V.S.)



Foto: Bigstock

Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.