Avtor: R. M. Z.
Prazničnim gurmanskim užitkom se ni treba odpovedati, vendar ne pretiravajmo in jih raje razporedimo na več dni, saj se bomo s tem izognili težavam, teh predprazničnih dneh svetujejo na UKC Ljubljana. Zaradi prevelike količine nezdrave, mastne, sladke in na sploh težko prebavljive praznične hrane se pojavijo prebavne težave in se poslabšajo kronične bolezni. Vsako leto se zaradi prebavnih težav med prazniki poveča obisk urgence.
Ob prazničnem prenajedanju nas lahko doleti zgaga, bolečine v želodcu, spahovanje, bruhanje, driska, zato strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozarjajo, da ne le pri alkoholu, temveč tudi pri prazničnih pojedinah velja pravilo zmernosti.
Posebej moramo biti pozorni na prehrano otrok, med prazniki in tudi sicer, je na današnji izjavi poudaril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana:
»Otroci so lahko hitro mali odvisniki od sladkorja in za njih so sladkarije neke vrste droga. Tako tudi delujejo. Proizvajalci in trgovci poznajo te potrebe, zato ciljajo prav na mladoletnike. Veliko študij o posledicah sladkih pijač je bilo že narejenih. Ljudje so neodgovorni in z nezdravim načinom življenja delajo škodo sebi in zdravstvenemu sistemu. Diabetes 2 bi v veliko primerih lahko preprečili z zdravo prehrano.«
Bolj kot smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik
Hrano prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, razlaga dr. Marjeta Tomažič, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana: »Kar ni prav. Začnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe. Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj kot smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojih teles, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo. Prehranjevanje je stvar kritičnega posameznika – vprašanje je, ali res potrebujemo toliko hrane in kako škodujemo sami sebi.«
Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh., vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike UKC Ljubljana priporoča več doma pripravljene hrane: »V primerjavi s kupljeno hrano lahko pri domači pripravi sami vplivamo na količino sladkorja v prehrani. Doma pripravljena hrana je lahko boljša. Niso pomembni samo prazniki, pomembno je vseh 365 dni. Pozorni moramo biti tudi pri otrocih, saj hitro dosežemo priporočeno količino dnevnega vnosa – lahko že zjutraj kos kruha z marmelado in sveže stisnjen naravni sok.«
Pri enem obroku lahko zaužijemo trikratnik povprečnega kosila
Med prazničnimi pojedinami se tudi odraslim in starejšim hitro zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila. Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum.
»Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba z hranjenjem ustaviti že pred občutkom sitosti,« že nekaj časa opozarja Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dodaja: »Dobro je slediti načelu manj je več; in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo vpliva na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra, kot tudi alkohol in kajenje. Večina jih tudi spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik.«
Praznične in popraznične prebavne težave po navadi minejo v nekaj dneh in večinoma pregleda pri zdravniku ne potrebujejo. Vendar moramo biti pozorni na znake alarma, ki pa zahtevajo obisk zdravnika čim prej: hujšanje, slabokrvnost, boleče požiranje, oteženo požiranje in zatikanje hrane v požiralniku, vztrajno bruhanje, bruhanje krvi in bruhanje črnikave vsebine.
Foto: Bigstock
