Ustrezna prehranska podpora za kakovostnejše zdravljenje

Prehranski ogroženosti so bolj izpostavljeni tudi starejši nad 65 let. Za njeno zmanjševanje so zbrani strokovnjaki pripravili Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in domovih za starejše občane. Ta predstavljajo praktično orodje za delo zdravstvenih delavcev in osebja, ki načrtuje prehrano.

Avtorji priporočil poudarjajo, da prehrana igra izjemno pomembno vlogo, ko je človek zdrav, in še posebno, ko je bolan, oz. v procesu zdravljenja po bolezni ali operaciji. Oba dogodka sta za organizem stres, ki lahko povzroči motnje v presnovi in z njo povezane zaplete. Vsekakor pa zdrava prehrana skozi vse življenje predstavlja osnovno preventivo in zaščito pred obolenji. Z uravnoteženo, zdravo, kakovostno pa tudi okusno hrano na jedilniku lahko veliko naredimo za dobro počutje; z njo krepimo in ohranjamo zdravje ter zmanjšamo porast kroničnih nenalezljivih bolezni.

Prehranska podpora v bolnišnici

Operativni poseg oziroma bolezen sta dogodka, ko organizem izgubi ravnovesje. Bolezen je za telo stres; lahko mu sledi endokrini in vnetni odziv, ki vpliva tudi na posameznikovo presnovo. Proces presnove se spremeni pri vsaki bolezni, ki vpliva na stanje telesnih celic, tkiv in organskih sistemov. Presnovne spremembe pa se pogostokrat še povečajo zaradi stresne terapije, ki sledi po operaciji ali bolezni. Razširjenost omenjenih odzivov organizma je sicer odvisna tudi od posameznikovih genetskih in drugih lastnosti. S prehransko podporo sicer ne moremo preprečiti presnovnega stresnega odziva, lahko pa zaviramo njegov razvoj in zmanjšujemo neugodne funkcionalne spremembe.

Hrana mora biti zato primerno izbrana in prilagojena, saj bolniki zaradi bolezni in njenih posledic pogosto ne morejo ali celo ne smejo uživati običajne prehrane. Priporočila za prehransko podporo zato izpostavljajo pomembnost individualne obravnave, v kateri sodelujejo zdravniki in dietiki. Posameznik pa tako lahko hitreje okreva in je napoten v domačo oskrbo, kar vpliva tudi na zmanjševanje stroškov zdravljenja.

Z učinkovito podporo nad podhranjenost

Za dobro prehransko podporo v bolnišnicah in domovih za starejše občane ni pomembna samo kakovostna prehrana, ampak so potrebni dobro izdelani postopki za njeno vodenje in ovrednotenje ter široko izobražen in izkušen kader. Osnovni namen izvajanja prehranske podpore predvsem kirurških bolnikov in starejših je namreč preprečevanje in zdravljenje podhranjenosti in zmanjševanje prehranske ogroženosti. Bistvena je pred operativnim posegom in po njem, še posebno, ko se pričakuje obdobje daljšega stradanja ali izrazitega katabolizma (katabolni procesi v telesu so namenjeni razstrupljanju in pridobivanju energije). Zdravniki in drugo osebje, ki obravnava bolnika, tako določijo njegove energijske potrebe na osnovi predvidene porabe energije pa tudi bolnikove zmožnosti za uporabo hranil.

Vrste prehranske podpore v bolnišnici

Bolniki v bolnišnici in/ali domovih za starejše občane hrano skladno s priporočili prejemajo oralno, enteralno ali parenteralno. Z vidika posebno prilagojene prehrane sta v ospredju predvsem enteralni in parenteralni način prehranjevanja. Enteralni zajema peroralne prehranske dodatke in sondno hranjenje (skozi nos ali požiralnik v želodec); tako lahko zagotovi ustrezen vnos hranil pri bolnikih, pri katerih je vnos skozi usta nezadosten. Enteralna prehrana je predvidena pri bolnikih, ki niso podhranjeni, vendar je pričakovati, da v periooperativnem obdobju ne bodo mogli uživati hrane več kot sedem dni. Prav tako je predvidena za bolnike, ki več kot deset dni ne bodo zmogli zaužiti vsaj 60 odstotkov priporočenega vnosa hranil. V obeh primerih je treba takoj začeti uvajati prehransko podporo.

Kadar obstaja kontraindikacija za peroralni in enteralni način hranjenja ali je vnos hranil zaradi kakršnega koli razloga omejen ter ne zadošča bolnikovim potrebam, pa posežemo po parenteralni prehrani, ki poteka mimo prebavil (hrana v tekočini, v žilo, infuzija). Ta je lahko dopolnilna ali povsem samostojna pot hranjenja, t. i. popolna parenteralna prehrana. Prednosti tega načina prehranjevanja se kažejo predvsem pri tistih podhranjenih bolnikih, ki niso zmožni prejemati dovolj enteralnih prehranskih dodatkov zaradi gastrointestinalne okvare. To so bolniki s hudimi motnjami v delovanju prebavil, z okvaro mezenteričnega žilja, z ishemijo ali infarktom ali s krvavitvami iz prebavil, s črevesno zaporo, z močno napetim trebuhom, drisko ter tisti bolniki, pri katerih ne moremo vzpostaviti poti do prebavil.

Starostniki in prehranska podpora

Starostniki, še posebej starejši od 65 let, so pogostokrat bolj izpostavljeni tveganju za podhranjenost. S staranjem posameznik namreč doživlja številne celostne spremembe. Te so telesne, fiziološke, psihološke pa tudi funkcionalne. Njim pa se pridružujejo še različne bolezenske težave, ki so vse pogostejše, in uživanje zdravil. Vse skupaj lahko zelo negativno vpliva tudi na željo po prehranjevanju in absorpcijo hranil v telesu, zato sta tudi delovanje organizma in zdravje običajno slabša. Zaradi počasnejšega obnavljanja in velikokrat tudi okrevanja ob bolezni se pri starejših hitreje vključi enteralni način prehranjevanja, velikokrat pa tudi že parenteralni, predvsem zaradi preprečevanja prehranske ogroženosti in podhranjenosti. Zaradi ranljivosti je torej kakovostna prehranska podpora starostnikov zelo pomembna in mora biti del splošne oskrbe posameznikov v domu za starejše občane.