V Sloveniji prvič izvedli sočasno presaditev obeh pljučnih kril

V Sloveniji prvič izvedli sočasno presaditev obeh pljučnih kril

30.9.2018, 20:13 R. M. Z. Zdravje v EU
Septembra so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana uspešno izvedli prvo sočasno presaditev obeh pljučnih kril. Gre za prvo takšno operacijo v tej ustanovi in tudi v Sloveniji. Doslej so presaditve pljuč za slovenske prejemnike opravljali v bolnišnici AKH na Dunaju, v UKC Ljubljana pa so skrbeli za obravnavo in pripravo na presaditev pljuč ter za zdravljenje in sledenje po presaditvi.
presaditev pljucnih kril

Ob sodelovanju zdravnikov in medicinskih sester, ki so že doslej sodelovali pri programu presaditev pljuč ter dela ekipe, ki sodeluje pri presaditvah srca, je poseg opravila multidisciplinarna ekipa torakalnih kirurgov in anesteziologov, ki se je pred tem skupaj z zdravniki intenzivisti, pol leta izobraževala v AKH na Dunaju. 

Prvi in pred tem edini poseg presaditve pljuč - enega samega pljučnega krila so v UKC sicer opravili pred 15 leti, septembrski pa je prelomen zato, ker pomeni začetek izvajanja celotnega programa presaditev pljuč v UKC Ljubljana, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi naše največje univerzitetne ustanove.

Pljuča darovalca so po obvestilu z vladnim falconom in v spremstvu štirih zdravnikov UKC Ljubljana pripeljali v Ljubljano. Pacientko so obvestili, naj pride v bolnišnico, čez 14 ur pa je imela nova pljuča. Že naslednji dan je z njimi na novo zadihala.  

Transplantacijska dejavnost je logistično najzahtevnejša veja medicine. Organizirana je izjemno kompleksno in je sestavljena iz donorskega in prejemniškega programa, ki ga v Sloveniji povezuje, koordinira, pospešuje ter nadzira javni neprofitni Zavod RS za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant, ki je vključen v mednarodno organizacijo Eurotransplant. Prejemniški program poteka v UKC Ljubljana, pod okriljem Centra za transplantacijsko dejavnost, ki je tudi edini transplantacijski center v Sloveniji. 

»Ekipa za transplantacije v UKC Ljubljana je v nenehni pripravljenosti. Nikoli namreč ne moremo v naprej vedeti, kdaj bo kjerkoli v Evropi možnost, da dobimo kak organ. Odkar imamo na razpolago vladno letalo falcon, lahko po organe hitro priletimo tudi na velike razdalje. Za uspeh presaditve organov je namreč čas zelo pomemben, saj od odvzema do presaditve ne sme preteči več kot osem ur,« je poudaril vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, dr. Ivan Kneževič, dr. med.

Transplantacijska dejavnost je za celoten tim dodatna dejavnost poleg rednega dela. Transplantacij namreč ni toliko, da bi bili številni strokovnjaki v službi samo za to dejavnost, pa vendar je Slovenija ena najuspešnejših držav po številu transplantacij na število prebivalcev. Lani smo v UKC Ljubljana presadili 50 ledvic, 24 jeter in 25 src. Izvajamo tudi presaditev trebušne slinavke, od letos pa še za presaditev pljuč.
»Vseskozi je bila prisotna želja, da bi program presaditve pljuč v celoti izvajali v kliničnem centru. Zato se je slovenska ekipa izobraževala pri dunajskih kolegih in tokrat samostojno izvedla sočasno presaditev obeh pljučnih kril. Vesel sem, da imamo v UKC Ljubljana dobro izobražen celovit tim strokovnjakov. Vodstvo UKC Ljubljana je namreč imelo za vzpostavitev novega programa in potrebno edukacijo zdravnikov veliko posluha, zdaj pa bo treba nekaj vložiti tudi v dodatne kadre in opremo, ki jo potrebujejo za izvajanje transplantacijskega programa. Od leta 1998 so v univerzitetni bolnišnici na Dunaju presadili pljuča 70 slovenskim bolnikom. Toda AKH Dunaj nima več zadostnih zmogljivosti, da bi delali tudi za druge države. Zato so svoj center za transplantacije pljuč najprej morali postaviti na Madžarskem, nato še v Sloveniji. Enako bodo morali storiti na Hrvaškem. V UKC Ljubljana načrtujemo, da jih bomo najprej presadili do osem na leto (kot so jih sedaj za Slovenijo na Dunaju), čez nekaj let pa od 15 do 20, kolikor so dejanske potrebe. Dokler se število posegov ne bo povečalo, bomo bolnike na najbolj zahtevne posege še naprej pošiljali na Dunaj,« je še povedal dr. Ivan Kneževič, dr. med.

»Pljuča so bila idealna za presajanja. To pomeni, da so bila zdrava in da so dobro izmenjevala kisik in ogljikov dioksid. To lahko ocenimo šele pri samem odvzemu, zato je odhod po organ tudi nekoliko tvegano dejanje. Če pljuča ne bi bila zdrava, presaditve ne bi izvedli,« je povedal vodja ekipe za odvzem pljuč, asist. Boris Greif, dr. med. 

Pacientka, ki je potrebovala presaditev pljuč, se je mesece zdravila v bolnišnici. Po obvestilu, da so na voljo pljuča za presaditev, je vse potekalo zelo hitro. 

Ko je vladno letalo vzletel, je bila pacientka že v UKC Ljubljana. » Ko smo štiri ure pozneje izvedeli, da so pljuča v odličnem stanju, smo jo pripravili za operacijo. V času, ko je vladno letalo z dragocenim tovorom v posebnem hladilnem kovčku pristalo na Brniku, smo pacientko uspavali in začeli operacijo. Pacientko je bilo treba priključiti na umetna (zunanja) pljuča. Ko so pljuča prinesli v UKC Ljubljana, je bila globoko uspavana in pripravljena na nova pljuča. Z novimi pljuči je pacientka zadihala naslednji dan. Bili smo zadovoljni in srečni. Izplačalo se je,« je povedal torakalni kirurg doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., ki je vodil operacijo. 

Najpomembnejši izziv je, kako takemu bolniku zagotoviti dolgotrajno preživetje in zato je potrebna skrbna izbira bolnika, je povedal asist. dr. Matevž Harlander, dr. med., s KO za pljučne bolezni Interne klinike. 



Fotografija z bolnico na oddelku za torakalno kirurgijo (foto: UKC Ljubljana)

Pomembna izbira pacienta

In kdo je lahko kandidat za presaditev pljuč? Bolnik, ki ima bolezen, za katero velja, da jo s presaditvijo lahko učinkovito zdravijo, ob tem pa morajo biti izčrpane  vse ostale možnosti zdravljenja. To pomeni, da je bolezen še vedno huda in napredujoča, kljub temu, da so predpisana že vsa zdravila in drugi ukrepi. 

Bolnik mora biti sposoben razumeti in sprejeti tveganje kirurškega posega in tudi nadaljevanje zdravljenja po sami presaditvi. Mora biti tudi v dovolj dobrem telesnem stanju, da lahko poseg prestane. Morebitne težje pridružene bolezni pa tudi starost (zgornja meja je 60 let, največ 65 let) lahko tako pomembno vplivajo na rezultat presaditve, da ta ni mogoča. Skupina strokovnjakov za presaditve zato vedno natančno preuči zdravstveno stanje vsakega bolnika posebej. Pravilno oceno o ustreznosti zdravljenja s presaditvijo pljuč lahko podamo le na podlagi nabora opravljenih preiskav, ki je standardiziran.

Eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno presaditev organa je motivacija in podpora okolice, je še pojasnil asist. dr. Matevž Harlander, dr. med. Vsak kandidat za presaditev pljuč zato opravi poleg pogovora z zdravnikom tudi pregled pri kliničnem psihologu. 

Do zdaj so bili rezultati, ki jih dokazuje preživetje bolnikov s presajenimi pljuči zelo dobri: prva slovenska pacientka živi po presaditvi enega krila pljuč že 18 let. Tudi prva bolnica, ki smo ji v UKC Ljubljana presadili obe pljučni krili, dobro okreva,

»Presaditev pljuč lahko bolnikom podaljša življenje in bistveno izboljša kvaliteto bivanja. Bolniki, ki so bili pred presaditvijo vezani na kisik, po presaditvi tega ne potrebujejo več. Ponovno lahko pričnejo sami opravljati normalne vsakodnevne dejavnosti, nekateri se pričnejo ukvarjati s športom ali se celo zaposlijo. Tako rekoč na novo zaživijo,« je sklenil vodja internističnega dela programa presaditev pljuč,« prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.

 
  
Pri posegu so sodelovali anesteziologi: Mojca Drnovšek Globokar, dr. med., Kristina Gorjup, dr. med., Dejan Pirc, dr. med.; torakalni kirurgi: doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med, asist. dr. Boris Greif, dr. med, Ana Mavko, dr. med., Miha Zavrl, dr. med, Matic Domjan, dr. med., Theresa Stork, dr. med.; kardiovaskularni kirurg: dr. Nikola Lakič, dr. med.; internist pulmolog, koordinator za transplantacije pljuč: David U. Lestan, dr. med, asist. dr. Matevž Harlander, dr. med.; intenzivisti operativnih strok: Michael Jožef Gradišek, dr. med., asist. prim. mag. Rade Stanič, dr. med., Suada Fileković Ribarič, dr. med.; operacijske medicinske sestre: Magdalena Hrovat, zdr. teh., Tatjana Kržišnik, viš. med. s., Leonardo Lovrič, dipl. zn., Marizela Nuhanovič, dipl. med. s., Milica Samar, dipl. med. s., Marjeta Weibl, viš. med. s.; anesteziološke medicinske sestre: Jožica Gorenc, dipl. m. s., Gabrijela Robida, dipl. m. s.; perfuzionista: Mitja Marinšek, dipl. zdravstv., Boža Matušek; bolničarke: Mojca Marolt; koordinator za transplantacijo: Ženja Tomažinčič, dr. med.
  



Foto: UKC Ljubljana
Spletno mesto uporablja piškotke, da lahko razločujemo med obiskovalci in izboljšujemo delovanje strani. Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.